Slaba ocena naj ne bo problem, ampak izziv

Besedilo: Urša Peternel
nedelja, 9. september 2007 / 06:00

O izzivih, ki jih prinaša novo šolsko leto, smo se pogovarjali s svetovalno delavko na Srednji šoli Jesenice Aziro Kozjek.

Novo šolsko leto se je začelo, kako težaven je prehod nazaj v šolske klopi?

»Prehod je zlasti težaven za dijake prvih letnikov, kajti preskok iz osnovne v srednjo šolo je velik. Osnovna šola je običajno zelo blizu doma, srednja pa dlje, začne se vsakodnevna vožnja, nekateri prvič pridejo iz vasi v mesto … S prehodom v srednjo šolo se torej zahteva več samostojnosti in ta prehod je za mnoge kar težaven.«

Kako lahko starši otrokom olajšajo ta prehod?

»Dobro je, da starši otroke že v osnovni šoli spodbujajo k večji samostojnosti. Če pa je otrok že po naravi bolj plašen, je dobro, da ga prvič pripeljejo v šolo, kasneje pa ga usmerjajo, da čim več dela sam. Treba se je zavedati nečesa: osnovna šola je obvezna, srednja pa ni. A na tej poti je dijakom treba čim bolj pomagati.«

Kako pomemben je dober start v novo šolsko leto?

»Zelo pomembno se mi zdi, da si otrok na začetku šolskega leta oblikuje cilj, kaj želi doseči. Veliko otrok ne ve, kaj bi sploh radi. Če pa si na začetku leta otrok zastavi cilj, denimo da bo v tem šolskem letu dosegel dober ali prav dober uspeh, je to gibalo za motivacijo. Pomembno je, da skuša osmisliti šolsko leto, pri čemer mu lahko pomaga pogovor v starši, razrednikom, svetovalno delavko …«

Kakšne so na splošno delovne in učne navade vaših dijakov?

»Večina dijakov nima delovnih in učnih navad. Pred časom sem opravila anketo med dijaki, ki je pokazala, da se večina dijakov uči kampanjsko, torej samo pred preverjanjem znanja. Redkokdo se uči sproti. Zato je bistveno, da si zastavijo cilj, saj se potem lažje organizirajo in ugotovijo, kakšna odrekanja so za dosego tega cilja potrebna. Da denimo ne bodo vse popoldne igrali računalniških igric, ampak le eno uro, dve uri pa se bodo učili … Poleg cilja se mi zdi zelo pomembna vizija, kaj in kako lahko v življenju naredijo. Velikokrat rečemo, da so pri sedemnajstih, osemnajstih še premladi, da bi vedeli, kaj hočejo v življenju. A vendarle je pomembno, da vedo, da v šoli niso zato, ker tako hočejo starši, ampak ker bi radi dobili zaposlitev ali se šli naprej izobraževat … Dijaki, ki imajo tak cilj in vizijo, tudi lažje prebrodijo krizo, če dobijo slabo oceno.«

Katere so največje težave, s katerimi se soočate kot svetovalna delavka med šolskim letom?

»Največ težav je z neopravičenim izostajanjem in s slabim učnim uspehom. Pogosto se name obračajo starši, ker ne vedo, kaj bi naredili. Ob tem pa opažam, da je vedno več dijakov, ki nimajo težav v šoli, ampak imajo osebne probleme. Vse več otrok je osamljenih in ne potrebujejo svetovanja, temveč zgolj pogovor, osebo, ki jih je pripravljena poslušati.«

Že prej ste omenili, da srednja šola ni obvezna. Kakšna naj bo vloga staršev, koliko naj bodo vključeni v proces učenja?

»Če je otrok v osnovni šoli navajen, da starši ves čas bedijo nad njim, v srednji šoli pa ga povsem prepustijo samemu sebi, to nikakor ni dobro. Vajeti je treba popuščati počasi. Vsekakor se mi zdi prav, da se dijak zaveda, da je za uspeh odgovoren sam. Za uspeh niso odgovorni niti učitelji niti starši, ampak le dijak sam. Kajti edina oseba, na katero lahko vplivamo, smo mi sami. Zato vedno rečem dijakom: vprašaj se, kaj lahko jaz naredim drugič drugače, da bodo stvari drugačne.«

Bi lahko ob začetku šolskega leta dali dijakom kakšen nasvet, da bo težav med letom čim manj?

»Naj si skušajo odgovoriti na vprašanje, zakaj so se vpisali v določen program, kaj jih privlači. Na tej osnovi bodo lažje poiskali pozitivne stvari in bodo lažje izdelali tudi tiste predmete, ki jim ne ležijo. Pomembno je, da zaupajo v svoje sposobnosti, vase, in tudi če pride slaba ocena, naj vedo, da to ni problem, ampak izziv. Želim jim povedati, naj na probleme skušajo gledati kot na izzive. Pomembno pa se mi tudi zdi, da si ob šoli poiščejo tudi kakšno prostočasno dejavnost, v šoli ali v domačem kraju.«