Sistem deluje

Kadar kampiraš, je pomemben predvsem "Sistem".

Bil je prav lep slovaški večer. Še posebej, ker sem ugotovil, da Sistem, ja sistem z veliko začetnico, deluje. Namreč. Kadar se odpravljamo na daljše potovanje, običajno polnjenje škatel s hrano in posodo ter potovalk z oblačili in čevlji prevzame ženski del ekipe, na meni pa ostane ostala logistika, urediti avto, pripraviti kamp opremo, spalne vreče, šotore, stole, mize, vse, kar dela na plin in predvsem poskrbeti, da deluje sistem praznjenja in polnjenja prtljažnika, ko pridemo oziroma odidemo iz kampa. Najprej gre ven mali šotor, ki je ponavadi za voznikovim sedežem. Postaviti majhen iglu dandanes ni problem, zato v manj kot petih minutah naše prenočišče že stoji. Še pred šotorom gresta iz prtljažnika ven škatli, z leve strani prtljažnika hrana, z desne posode, da punce lahko začnejo s kuhinjskimi opravili. Na dnu so ponavadi plinski gorilnik, velika napihljiva blazina in spalne vreče ter vzglavniki …, še nižje se bodo kasneje zbirale cunje za pranje … Medtem ko iz »kuhinje« že prijetno diši, ponavadi zaključujem šotor, z električnim polnilcem napolnim blazino, pripravim spalne vreče … in pri tem delu že uvajam pomočnico Zalo Julijo, če ta slučajno ne dela koles po travniku in pobira aplavzov drugih gostov v kampu, češ kako dobro ji gre.

Podobno zbrano delujejo Staretovi, le da sta pri njih v Sistem že polno vključena oba fanta, srednješolca. Ko ob odhodu pospravljamo, vse skupaj poteka v obratnem vrstnem redu, najprej cunje, posoda, hrana, nazadnje pa še šotor. In tako vedno in vselej, hitro, učinkovito, ne da bi kakšen del opreme izgubili. Uničita nas lahko le dež ali pa dejstvo, da prespimo v hišici in ne v šotoru. Tako »ugodje« nam kaj hitro podre vrstni red in takrat človek z lahkoto deluje kot kura brez glave. (Prihodnjič pa res o kobili Zuzani in Slovaku, ki je delal v Sloveniji)