Letos veliko debelega krompirja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 5. september 2007 / 06:00

Gorenjski pridelovalci so večino krompirja že izkopali. Pridelek je povprečen, dober, za razliko od lani je letos več debelih in manj drobnih gomoljev.

Kranj – Pregovor, da ima najbolj neumen kmet najdebelejši krompir, na Gorenjskem že dolgo ne velja več. Pridelovanje krompirja je postalo zahtevno (strokovno) opravilo, pri katerem najboljše pridelke dosegajo tisti, ki imajo znanje in tudi veliko praktičnih izkušenj. Tudi letošnje leto je bilo za pridelovanje dokaj zahtevno, pridelovalci so imeli kar precej težav s krompirjevo plesnijo. Tiste, ki so pri zatiranju plesni reagirali prepozno ali so s plesnijo okuženi krompir izkopali prezgodaj, zdaj boli glava, ugotavlja Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije in dodaja: »Krompir jim gnije in ga poskušajo za vsako ceno čimprej prodati.«

Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, se obseg pridelave krompirja na Gorenjskem zadnjih pet let bistveno ne spreminja. »Pod krompirjem« je od sedemsto do osemsto hektarjev njiv, na povečanje ni vplivala niti ukinitev pridelovanja sladkorne pese, saj so se kmetje raje usmerili v pridelovanje vse dražjih žit. Večina letošnjega krompirja je že izkopanega. Pridelek ni bil rekorden, ampak dober, povprečen, dober je tudi po kakovosti. Večji pridelovalci so dosegli od 30 do 35 ton tržnega pridelka na hektar, najboljši še več. Letos je bilo za razliko od lani več debelega in manj drobnega krompirja, pri nekaterih sortah je bil že celo predebel. V zelo raznoliki sortni sestavi je bilo največ desireeja, vse bolj pa se širijo tudi domače sorte, kot so mirna, sora in pšata.

In kolikšna je cena krompirja? Tržna cena se šele oblikuje. Na kmetijah ga prodajajo od 30 do 40 centov za kilogram oz. po deset evrov za 30-kilogramsko vrečo, na veletržnici na Rudniku v Ljubljani je bila cena (21. avgusta) od 20 do 30 centov, zadruge ga odkupujejo po ceni, ki se giblje od 15 centov navzgor. »Ker je bilo letos seme od 30 do 50 odstotkov dražje kot lani, pri takšni ceni ne bo velikega zaslužka,« meni Peter Dolničar.