Čebeljih pikov se ne boji

"Čebelarjenje ni delo, čebelarji živimo s čebelami," o svojem hobiju pravi čebelar Jože Frelih.

Žiri – Jože Frelih iz Žirov se je s čebelarjenjem začel ukvarjati leta 1979, veselje pa je čutil že v mladosti, ko je pri tem spremljal starega očeta. Danes ima Jože s komaj dobrim letom upokojenskega staža 38 čebeljih družin v dveh čebelnjakih v Žirovskem Vrhu. »O kakem dohodku pri čebelarjenju ni govora, večji poudarek je na vplivu na naravo in opraševanju,« pravi in doda misel o letošnji letini. »Letos je bilo slabo. Snega ni bilo, aprila je bila suša. Zaradi tople zime smo imeli takrat že močne družine, medenja pa ni bilo, predvsem je manjkala gozdna paša. Zanjo more mediti smreka ali jelka, a letos za to niso bili izpolnjeni pogoji. Še čebeljih škodljivcev ni bilo!«

Vsa leta skozi oči čebelarja pozorno opazuje naravo v Žireh in okolici ter skozi literaturo tudi po svetu. Gorenjsko so pred leti prizadeli številni pomori čebel, spominja se, da je bilo podobno tudi v Ameriki in Franciji. »V Žirovskem Vrhu je vse v redu, saj ne poznamo intenzivnega kmetijstva. Pomora čebel pri nas kot tudi v Poljanski dolini ne poznamo,« razloži čebelar, ki iz vsakoletnega pridelka ne more izvleči povprečne letine. Vse je odvisno od cvetenja, pravi. Tako je pred tremi leti dosegel rekordno letino z 52 kilogrami medu na panj, leta 2005 pa komaj 8,5 kilograma medu, letos bo povprečje pod 20 kilogrami.

V Žirovski Vrh h čebelnjakoma se odpravi skoraj vsak dan, včasih celo s kolesom. »Ne morem brez čebelic,« pravi v smehu. Trenutno se te krmijo za prihodnje leto in jim je že dodal sladkorni sirup, nekaj tednov nazaj pa jim je vzel ves med. »S to hrano polnijo satovje in se pripravljajo na zimo,« pojasni Jože Frelih. Čebel se ni nikoli bal, čeprav ga je pičilo tudi dvajset čebel naenkrat.