Spoštovanje življenja in družine
Kardinal Franc Rode je v soboto na Brezjah dejal, da za slovenske kristjane velja zapoved ljubezni in odpuščanja v iskreni želji po narodni spravi.
Brezje – Nad šest tisoč vernikov je v soboto, 1. septembra, romalo na Brezje na slovesnost v počastitev stoletnice kronanja milostne podobe Marije Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal kranjski slikar Leopold Layer. Sliko Marije z Jezusom v naročju je po posebnem dovoljenju papeža Pija X. 1. septembra 1907 kronal ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Kroni je izdelal ljubljanski zlatar Ivan Kregar. Za sobotno slovesno mašo so sliko Marije Pomagaj vzeli iz oltarja v kapelici in jo postavili ob novi oltar pred baziliko. Mašo je skupaj s slovenskimi škofi daroval kardinal Franc Rode, udeležili pa so se je tudi predsednik državnega zbora Franc Cukjati, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, poslanca državnega zbora Anton Kokalj in Branko Grims, radovljiški župan Janko S. Stušek in avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko. Mašo v čast Mariji Pomagaj, ki jo je napisal na Dunaju živeči slovenski duhovnik Gustav Ipavec, so pod vodstvom dirigenta Riharda Majcna izvajali združeni pevski zbori radovljiške dekanije, otroška zbora iz Zagorja in Tolmina, zbor grosupeljske dekanije in solisti Bernarda Fink, Vida Mihelič in Janez Lotrič.
Kardinal Franc Rode je v pridigi dejal, da smo postali s kronanjem »Marijin narod«. Ko je govoril o stoletju po kronanju, je povedal, da se je do druge svetovne vojne vernost slovenskega naroda povečevala in tudi v javnosti so katoličani zavzeli odločilne položaje. Potem sta prišli sovražna okupacija in državljanska vojna, »ki so jo zanetili v Stalinovih šolah izučeni revolucionarji. Slovenski kristjani so se znašli pred težko dilemo. O odločitvah enih in drugih moramo soditi zelo obzirno, kajti stiska časa je bila strašna«, je dejal kardinal in se spomnil desettisočev umorjenih, o čemer priča nad petsto množičnih grobišč v naši deželi, in trpljenja škofov, duhovnikov, redovnikov in zvestih laikov po vojni. Marsikdo je odpadel, a glavnina je ostala, čeprav versko manj izobražena, moralno manj trdna in s Cerkvijo manj živo povezana. To je po Rodetovem mnenju za odgovorne v Cerkvi samo izziv in vabilo k večji zavzetosti za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda. Med glavnimi nalogami je omenil odstranjevanje bremen preteklosti, kjer mora državna oblast uresničiti obveznosti do živih in mrtvih, za kristjane pa velja zapoved ljubezni in odpuščanja v iskreni želji po narodni spravi, za manj sprtosti v narodu in za prijaznejšo Slovenijo. Brezpogojno je treba spoštovati človeško življenje od spočetja do naravne smrti, je dejal Rode in spomnil na opozorilo pokojnega papeža Janeza Pavla II., da »narod, ki ubija svoje otroke, nima prihodnosti«. Nujna naloga Cerkve na Slovenskem je utrjevanje družine, ko moramo »mladim predstaviti lepoto in smisel zakonske zveze. Mnogi mladi se ne upajo vezati za vedno, ker se bojijo, da bodo v zakonu doživeli poraz, kot ga prevečkrat opazijo okrog sebe«. Eden od pogojev za srečno družino je čisto življenje v letih pred zakonom, kar se uveljavlja v številnih državah, pri nas pa si o tem skoraj ne upamo spregovoriti. »Čistost je pot do zrele ljubezni,« je povedal kardinal in opozoril še na pomen pomoči ubogim, trpečim, osamljenim, obupanim in zasvojenim.