Zlata maturantka z ravnice

Maja Broder iz Mač, zlata maturantka na poklicni maturi, je srednjo zdravstveno šolo obiskovala ne v Ljubljani ali na Jesenicah, temveč v Murski Soboti.

Kaj je pred štirimi leti petnajstletno deklico gnalo v najbolj oddaljen slovenski kraj na šolanje?

»Oči je Prekmurec, tam imam teto in tako sem se odločila, da grem v ta konec Slovenije tudi v srednjo šolo. Na Jesenice bi se morala voziti iz Kranja z vlakom, do tja pa bi morala najprej iz Mač peš v Preddvor in od tam v Kranj. Avtobusne zveze niso najboljše in ker bi pouk trajal od 8. do 17. ure, bi mi to vzelo veliko časa. Nad Ljubljano, kjer bi morala živeti v internatu, pa sem že takoj obupala. V Prekmurju sem živela pri teti v Rakičanu, od koder ni daleč do šole in tudi bolnišnico, kjer smo imeli prakso, sem imela čisto blizu,« je motive za svojo nenavadno odločitev pred leti razložila Maja Broder. Svoje domače in gorenjske hribe je na ravnici pogosto pogrešala, vendar se je v Mače vračala vsak drugi teden, pa tudi starši in brat so jo obiskovali. Pri teh potovanjih pa se je izkazalo, da Slovenija ni tako majhna, kot si mislimo, iz Ljubljane v Mursko Soboto se je z vlakom vozila tudi po štiri ure.

Da se je pred leti odločila prav za zdravstveno šolo, je odtehtalo njeno veselje do dela z ljudmi. Tudi v šoli se je s sošolci in sošolkami dobro ujela. Zdravstvena šola ni več povsem dekliška, vanjo je vpisanih veliko fantov. »Zelo priročni so in ko smo imeli prakso, jih je bilo pri delu veselje pogledati,« meni Maja, ki se je med šolanjem srečala tudi s praktičnim delom v bolnišnici, domu starostnikov, psihiatrični ustanovi … »Šola nam je tudi s prakso v teh ustanovah dala široko obzorje. Bila sem zraven pri porodu, carskem rezu, v ambulanti, pri operaciji, na patologiji … V enem samem tednu sem doživela porod in obdukcijo, tedaj pa mi je umrla še babica, tako da je bilo vse skupaj zame velik šok. Toda pri delu v bolnišnici spoznaš tudi to, da je smrt del življenja. S tem se moraš sprijazniti in ne smeš pretirano čustvovati. Pravzaprav moraš najti pravo mero, da si do ljudi hkrati sočuten in profesionalen,« razmišlja Maja, ki ni dozorela le zaradi zrelostnega izpita, pač pa nedvomno tudi zaradi svojega načina življenja daleč od doma.

Maja ima v žepu poklicno maturo, še več, opravila jo je z odličnim uspehom. Še več, dosegla je vse možne točke. Pri poklicni maturi lahko dosežeš 20 točk, Maja jih je imela 23, saj je pri vseh predmetih dobila petico, pri slovenščini pa še tri dodatne točke. S poklicno maturo ima Maja poklic, po opravljenem strokovnem izpitu bi se lahko zaposlila, saj je zdravstveni tehnik zelo iskan poklic. Vendar ima drugačne načrte.

»Ostali naj bi še skrivnost, vendar naj vseeno povem, da so se med srednjim šolanjem moji cilji spremenili. Imela sem profesorja, ki je bil zdravnik in ta me je nagovarjal, naj se odločim za študij medicine. Zanj pa moram imeti splošno maturo, zato sem se odločila, da se vpišem na enoletni maturitetni tečaj in prihodnje leto opravljam maturo. Kaj se bo zgodilo vmes, bom ostala pri sedanjih načrtih ali pa se bom odločila za kak drug študij, pa trenutno še ne vem,« pravi Maja, ki tudi na maturitetni tečaj odhaja precej daleč od doma, v Ljutomer. Stanovala pa bo v Murski Soboti, kjer ji je ostalo stanovanje po pokojni babici. Začenja že sredi septembra, razmišlja pa tudi o možnosti, da bi našla kako delo. Pri Maji človek dobi občutek, da je resno dekle, ki ve, kaj hoče. »Starša sta vedno vztrajala, da vsako stvar, ki se je lotim, izpeljem do konca. Tako je bilo s športom, ki sem ga gojila v osnovni šoli, enako je bilo z odločitvijo za Prekmurje. Čeprav sem se na začetku že skoraj premislila, sem vesela, da sem si pridobila to izkušnjo. Od doma sem šla drugačen, bolj zadržan človek, sedaj sem bolj živahna in odprta. Nekoliko so me gotovo spremenili tudi tamkajšnji ljudje,« je prepričana Maja. Ob resnih ciljih in ambicijah pa ima tudi čas za sprostitev in veselje: kolesarjenje, knjige, kino, v posebno veselje pa ji je tudi ukvarjanje z otroki.