Strelci smo mirni, uravnovešeni ljudje

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
nedelja, 2. september 2007 / 06:00

Veliko plaketo občine Preddvor za 35 let dela in uspehov v športnem strelstvu letos prejme Zdravko Žižmond, trener mladih in tudi sam še uspešen tekmovalec.

V strelskem športu je od leta 1956 in še vedno dobro zadene. Ko je bil mlajši, sta mu bolj »ležala« zračna puška in mali kaliber, sedaj bolje strelja s težjim kalibrom. Ko si v njegovi delovni sobi ogledujem številne pokale in priznanja, ga vprašam po njegovem največjem dosežku.

»To je bilo leta 2000 drugo mesto na strelskem tekmovanju v Kočevju, kjer se je zbrala vsa slovenska strelska elita in pokazala, kaj zna. Streljali smo s šestimi različnimi orodji,« pove Zdravko Žižmond. »Še vedno imam državni rekord z ostrostrelsko puško na 300 metrov, kjer sem zadel 95 od sto možnih krogov. Gre za zelo majhno tarčo premera štiri centimetre, v katero pošlješ deset strelov, s prostim očesom pa je tako rekoč ne vidiš. Da, streljam še brez očal. Ko opeša vid, ga nadomesti rutina.«

V njegovi zbirki je okoli sedemdeset medalj, trideset pokalov, vseh priznanj, med katerimi je tudi priznanje olimpijskega komiteja iz leta 2001, pa sploh ni mogoče prešteti. Zraven so še številna odličja, ki so jih dosegli njegovi varovanci. Vzgaja namreč mlade strelske upe, med njimi je tudi njegov vnuk Mitja, ki je skupaj z Jernejem Žižkom član slovenske strelske reprezentance. Desetletje, odkar je trener mladih, so ti dosegli več izjemnih uspehov. Osvojili so 36 naslovov državnih prvakov, dosegli več rekordov, od katerih dva še vedno veljata, veliki so tudi mednarodni uspehi. Njegovi pionirji so bili ekipno tretji na državnem prvenstvu, Martin Žižek je bil tretji posamično. Mladinci (Žižmond, Žižek in Aleš Bolka) so državni prvaki, nastopajo v drugi članski ligi, kjer so dosegli tretje mesto, sedaj pa naskakujejo prvo državno ligo. Odrasli preddvorski strelci tudi še niso vrgli puške v koruzo in se pogosto udeležujejo raznih odprtih tekmovanj. Zdravko Žižmond je tudi reprezentančni trener in letos se je skupaj s fanti udeležil evropskega prvenstva, od koder so ekipno prinesli srebrno odličje.

»Nagrade, ki mi jo podeljuje občina, sem vesel, saj dokazuje, da lokalno okolje ceni naše uspehe. Strelci smo le malokrat deležni takšne pozornosti, čeprav dosegamo uspehe in smo delavni, mirni in neproblematični ljudje. Sicer pa takšen moraš biti, če imaš v rokah orožje,« razmišlja Zdravko. Ponosen je tudi na strelišče v Dragi, zgrajeno leta 1952. Od leta 1969 na njem sodeluje tudi sam. Zelo dobro je urejeno in vzdrževano, na njem so že v preteklosti, ko je bila še Jugoslavija, pa tudi danes, trenirale državne reprezentance in Zdravko Žižmond rad reče, da s preddvorskega strelišča izvira tudi olimpijska medalja.

Zdravko Žižmond je s strelstvom »zastrupil« tudi svojo družino. Sin sicer trenutno ne strelja, zato pa je uspešnejši vnuk Mitja, žena Marija pa ureja administrativne posle, povezane s strelskim športom, in skrbi, da je vse lepo urejeno. Zdravko pa je tudi lovec. Pravi, da je to nekaj povsem drugega kot strelski šport, čeprav lovce in strelce družita orožje in tudi strelišče v Dragi. Zadnja leta je zelo aktiven v prizadevanjih, da bi tudi lovsko društvo iz Preddvora dobilo svoje lovišče. Pred letom 1950 so ga namreč že imeli, nato pa je bilo podržavljeno in je pod upravo države. Območje, s katerim želijo upravljati, je južno pobočje Storžiča, Zaplate in Potoške gore. Že v času priprav zakona o lovstvu in divjadi so preddvorski lovci aktivno sodelovali s svojimi argumenti, a niso bili upoštevani, zato si sedaj znova prizadevajo, da bi na tem območju dobili koncesijo.