Ne mara stereotipov o Turkih
"Mnogi me sprašujejo, ali nosim ruto, ali v Turčiji lahko hodim v šolo, ali imajo pri nas moški lahko več žen" pravi 22-letna Turkinja Esin Ocan, prostovoljka, ki to poletje preživlja v kranjskem Škrlovcu.
Kranj - V Dnevnem centru za mlade in družine Škrlovec od začetka julija do sredine septembra prek programa Mladi v akciji, ki ga financira evropska komisija, gostijo prostovoljko Esin Ocan iz Turčije. Pot jo je doslej zanesla v Latvijo, Litvo, Nemčijo in Francijo, nazadnje pa še v Slovenijo, kjer se, kot pojasnjuje 22-letna študentka mednarodnih odnosov, prav tako srečuje s številnimi stereotipi o Turčiji in njenih prebivalcih. »Zanimivo je, da Evropejci o Turkih vedo malo, čeprav k nam prihaja ogromno turistov iz Evrope. Nekateri ne vedo nič o naši državi in vse skupaj močno posplošujejo. Izpeljati bi morali še več mladinskih izmenjav, da bi te stereotipe premostili,« pove zgovorna Turkinja iz mesta Denizli, ki študentska leta preživlja v Ankari.
S kakšnimi vprašanji se torej srečujete?
»Na primer, ali nosim ruto, ali sploh lahko hodim v šolo v Turčiji, ali imajo možje pri nas več žen … Ne, nikoli nisem nosila rute, niti moja mami je ne, stara mama, ki živi na vasi, pa jo nosi. Pokrivanje z ruto je prepovedano v vladnih poslopjih in na univerzah. Seveda dekleta hodijo v šolo, možje pa imajo lahko eno ženo. A sem že vajena takšnih vprašanj, ki so nekako vezana na našo zgodovino in na to, kako nas mediji prikazujejo. Poleg tega veliko Turkov živi v Evropi – samo v Nemčiji jih je štiri milijone – nekateri so tudi slabše izobraženi. Tako si mnogi predstavljajo, da smo vsi Turki taki in takšna posploševanja me motijo. Tudi v Turčiji so visoko izobraženi ljudje, imamo vrednote, kot sta sekularizacija in demokracija, Turčija je kandidatka za vstop v Evropsko unijo. Včasih imam občutek, da mi nekateri takšna vprašanja postavljajo nalašč, da bi me prizadeli.«
Pa so ženske res enakopravne moškim?
»V Turčiji prevladujejo bolj tradicionalne družine in odvisno je, kako znajo ženske uveljaviti svoje pravice. Pri nas doma je pogosto bolj kot oče dominantna mama. Vem pa, da v vzhodnem, tradicionalnem delu države ponekod ženske zelo trpijo. Ne pustijo jim iti v šole, prisiljene so se poročiti z moškimi, ki jih ne ljubijo. Še se dogajajo takšne stvari.«
Kako so vašo odločitev za odhod v Slovenijo sprejeli domači?
»Najprej so bili presenečeni. Mamo je zanimalo, kje je Slovenija, saj jo je zamešala s Slovaško. Nato sem ji pojasnila, da gre za republiko nekdanje Jugoslavije. Ni bila najbolj navdušena in je predlagala, naj grem v katero drugo evropsko državo, da se bom naučila še tujega jezika. Pomirila se je, ko sem ji povedala, da ste zdaj že v Evropski uniji, da ste bolj razviti kot druge države nekdanje Jugoslavije. Zame je Slovenija kot za študentko mednarodnih odnosov dragocena izkušnja. Nekaj sem se naučila na predavanjih, ugotovila sem, kako živite, koliko prebivalcev različnih narodnosti živi pri vas. Slovenija je točka, ki povezuje Balkan z Zahodno Evropo.«
Kakšen je bil vaš prvi vtis po prihodu?
»Super občutek je bil, ko mi je sostanovalka skuhala turško kavo. Narava je naredila velik vtis name, ogromno lepih mest imate. Ljudje so prijazni, a sem pričakovala, da Slovenci bolje govorite angleško. Blizu ste zahodni Evropi, imate visok nivo izobrazbe. Ker hodim na mednarodno univerzo, na kateri predavanja potekajo v angleščini, sem morda preveč pričakovala.«
Po čem si boste zapomnili Slovenijo?
»Tudi po tem, kako malo ljudi je pri vas. V Kranju na ulicah ni nobene gneče, tako tiho je. Na začetku sem spraševala, kje so vsi, potem so mi povedali, da so mnogi na dopustih. V Ankari živi štiri milijone ljudi, navajena sem na gnečo, prometne zamaške. Še v študentskem naselju, v katerem živim, je deset tisoč študentov, gneča pa je večja kot v Kranju. Ko bom prišla nazaj v Turčijo, bom najprej doživela kulturni šok.«
Se mladi v Turčiji in Sloveniji razlikujejo?
»V marsičem smo si podobni. Pri nas je vse bolj pomemben študij, čeprav mladi diplomanti pogosto težko dobijo zaposlitev. Tako kot pri vas tudi v Turčiji mladi dolgo živijo pri starših, večinoma do poroke.«
Ali veliko mladih uživa alkohol, ki ga sicer islam prepoveduje?
»To je osebna odločitev vsakega posameznika. Nekateri ga, drugi ne. Sama pijem alkohol, tudi moji starši ga občasno. Ne jem pa svinjine, ker je ne maram.«