Esin Ocan (Foto: Tina Dokl)

Ne mara stereotipov o Turkih

"Mnogi me sprašujejo, ali nosim ruto, ali v Turčiji lahko hodim v šolo, ali imajo pri nas moški lahko več žen" pravi 22-letna Turkinja Esin Ocan, prostovoljka, ki to poletje preživlja v kranjskem Škrlovcu.

Kranj - V Dnevnem centru za mlade in družine Škrlovec od začetka julija do sredine septembra prek programa Mladi v akciji, ki ga financira evropska komisija, gostijo prostovoljko Esin Ocan iz Turčije. Pot jo je doslej zanesla v Latvijo, Litvo, Nemčijo in Francijo, nazadnje pa še v Slovenijo, kjer se, kot pojasnjuje 22-letna študentka mednarodnih odnosov, prav tako srečuje s številnimi stereotipi o Turčiji in njenih prebivalcih. »Zanimivo je, da Evropejci o Turkih vedo malo, čeprav k nam prihaja ogromno turistov iz Evrope. Nekateri ne vedo nič o naši državi in vse skupaj močno posplošujejo. Izpeljati bi morali še več mladinskih izmenjav, da bi te stereotipe premostili,« pove zgovorna Turkinja iz mesta Denizli, ki študentska leta preživlja v Ankari.

S kakšnimi vprašanji se torej srečujete?

»Na primer, ali nosim ruto, ali sploh lahko hodim v šolo v Turčiji, ali imajo možje pri nas več žen … Ne, nikoli nisem nosila rute, niti moja mami je ne, stara mama, ki živi na vasi, pa jo nosi. Pokrivanje z ruto je prepovedano v vladnih poslopjih in na univerzah. Seveda dekleta hodijo v šolo, možje pa imajo lahko eno ženo. A sem že vajena takšnih vprašanj, ki so nekako vezana na našo zgodovino in na to, kako nas mediji prikazujejo. Poleg tega veliko Turkov živi v Evropi – samo v Nemčiji jih je štiri milijone – nekateri so tudi slabše izobraženi. Tako si mnogi predstavljajo, da smo vsi Turki taki in takšna posploševanja me motijo. Tudi v Turčiji so visoko izobraženi ljudje, imamo vrednote, kot sta sekularizacija in demokracija, Turčija je kandidatka za vstop v Evropsko unijo. Včasih imam občutek, da mi nekateri takšna vprašanja postavljajo nalašč, da bi me prizadeli.«

 

Pa so ženske res enakopravne moškim?

»V Turčiji prevladujejo bolj tradicionalne družine in odvisno je, kako znajo ženske uveljaviti svoje pravice. Pri nas doma je pogosto bolj kot oče dominantna mama. Vem pa, da v vzhodnem, tradicionalnem delu države ponekod ženske zelo trpijo. Ne pustijo jim iti v šole, prisiljene so se poročiti z moškimi, ki jih ne ljubijo. Še se dogajajo takšne stvari.«

 

Kako so vašo odločitev za odhod v Slovenijo sprejeli domači?

»Najprej so bili presenečeni. Mamo je zanimalo, kje je Slovenija, saj jo je zamešala s Slovaško. Nato sem ji pojasnila, da gre za republiko nekdanje Jugoslavije. Ni bila najbolj navdušena in je predlagala, naj grem v katero drugo evropsko državo, da se bom naučila še tujega jezika. Pomirila se je, ko sem ji povedala, da ste zdaj že v Evropski uniji, da ste bolj razviti kot druge države nekdanje Jugoslavije. Zame je Slovenija kot za študentko mednarodnih odnosov dragocena izkušnja. Nekaj sem se naučila na predavanjih, ugotovila sem, kako živite, koliko prebivalcev različnih narodnosti živi pri vas. Slovenija je točka, ki povezuje Balkan z Zahodno Evropo.«

 

Kakšen je bil vaš prvi vtis po prihodu?

»Super občutek je bil, ko mi je sostanovalka skuhala turško kavo. Narava je naredila velik vtis name, ogromno lepih mest imate. Ljudje so prijazni, a sem pričakovala, da Slovenci bolje govorite angleško. Blizu ste zahodni Evropi, imate visok nivo izobrazbe. Ker hodim na mednarodno univerzo, na kateri predavanja potekajo v angleščini, sem morda preveč pričakovala.«

 

Po čem si boste zapomnili Slovenijo?

»Tudi po tem, kako malo ljudi je pri vas. V Kranju na ulicah ni nobene gneče, tako tiho je. Na začetku sem spraševala, kje so vsi, potem so mi povedali, da so mnogi na dopustih. V Ankari živi štiri milijone ljudi, navajena sem na gnečo, prometne zamaške. Še v študentskem naselju, v katerem živim, je deset tisoč študentov, gneča pa je večja kot v Kranju. Ko bom prišla nazaj v Turčijo, bom najprej doživela kulturni šok.«

 

Se mladi v Turčiji in Sloveniji razlikujejo?

»V marsičem smo si podobni. Pri nas je vse bolj pomemben študij, čeprav mladi diplomanti pogosto težko dobijo zaposlitev. Tako kot pri vas tudi v Turčiji mladi dolgo živijo pri starših, večinoma do poroke.«

 

Ali veliko mladih uživa alkohol, ki ga sicer islam prepoveduje?

»To je osebna odločitev vsakega posameznika. Nekateri ga, drugi ne. Sama pijem alkohol, tudi moji starši ga občasno. Ne jem pa svinjine, ker je ne maram.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 14. oktober 2008 / 07:00

Kraljeva poroka

Če se kolesar poroči na tako lepo jesensko soboto, kot je bila prejšnja, potem bi bilo pričakovati, da bo vse skupaj precej nervozno.

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 17. april 2007 / 07:00

Lani ena ženska poroka

Aktualni lokaciji za poročno dvorano sta v Dvoru Jezeršek na Zg. Brniku in v Domu oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih na Okroglem.

Gospodarstvo / torek, 17. april 2007 / 07:00

V IBI-ju iščejo nove kupce

Izguba pomembnih kupcev je lani v IBI-ju povzročila poslovno izgubo, ki pa so jo pokrili s prodajo finančnih naložb. Delničarjem bodo izplačali 6,9 milijona evrov, letos pa bodo v okviru sanacije odpu...

Gospodarstvo / torek, 17. april 2007 / 07:00

Odejo odkupili menedžerji in delavci

Škofja Loka - Petim vodilnim menedžerjem škofjeloške tovarne prešitih odej Odeja na čelu z direktorico Melito Rebič in 30 zaposlenim je pred dnevi prek družbe poo...

Gospodarstvo / torek, 17. april 2007 / 07:00

Prek Finske na Vzhod

Brnik – V začetku aprila so na Letališču Ljubljana vzpostavili novo redno linijo, ki bo štirikrat na teden povezovala Slovenijo in Finsko. »Za vstop v Slovenijo smo se odločili za...

Gospodarstvo / torek, 17. april 2007 / 07:00

Krave zamenjali za ovce

"Številne manjše kmetije so opustile prirejo mleka in se odločile za rejo drobnice, od katere je manj dohodka, a tudi manj dela," ugotavlja Primož Muri, predsednik društva rejcev ovc jezersko-solčavsk...