Zadovoljni Slovenci najboljša znamka

Jeseni bo imela Slovenija novo podlago za izgradnjo nacionalne identitete. Kako napisati novo zgodbo, ki bo prepričala najprej Slovence, posledično pa še tujce?

Kdo smo Slovenci, v čem se razlikujemo od sosedov in drugega sveta?

»V šali lahko rečem, da kar po nevoščljivosti do sosedov in podobnih stereotipih o Štajercih, Prekmurcih, Primorcih, tudi Gorenjcih. Slovenci imamo izjemno dediščino, vprašanje pa je, kako dobro jo dejansko poznamo. Opažam, da je povprečno poznavanje posameznih sestavin kulturne dediščine, kot so stavbarstvo, kulinarika, oblačilni videz, šege in navade, …, precej slabo. Še manj pa se zavedamo njihovih potencialov za naš prihodnji razvoj.«

Po čem je Slovenija danes prepoznavna in se s tem identificiramo vsi?

»Danes se verjetno največ Slovencev identificira s Triglavom kot nacionalnim simbolom, pa tudi s številnimi drugimi pokrajinskimi in lokalnimi značilnostmi. Vendar pa odgovor na to vprašanje ne more biti enoznačen, saj poznamo več vrst identitet: osebne, lokalne, pokrajinske, nacionalne. Govorim o identitetah v množini, raziskave pa so pokazale, da na vsako od njih vplivajo številni dejavniki: zgodovinski, geografski, socialni …«

Iskanje identitete mora biti preprosta zgodba, ki ne bo oglaševalski pano za turizem, ampak tudi za gospodarstvo, šport, …, z njo naj bi identificirali našo celostno podobo. To je zagotovo zelo težak korak?

»Upam, da bo pripravljavcem uspelo. Strinjam se, da zgodba mora biti preprosta, razumljiva prav vsem, kar pa ne pomeni, da bo pot do nje lahka. Potrebna bodo dobra izhodišča, konsenz različnih strok in politike. Pri tem je nujno potrebno dobro poznavanje nas samih, naših prednosti in tudi slabosti. Seveda pa se z dokončnim izborom nove podobe delo ne sme končati, temveč se mora intenzivno nadaljevati, tako doma kot v tujini. Podobo se namreč ne zgradi v nekaj mesecih, temveč je to dolgotrajen proces.«

Na čem bi vi gradili podobo Slovenije? Bi morali izhajati iz kulturne dediščine ali sodobnih dosežkov?

»Definicija dediščine, ki mi je osebno najbližja pravi, da so to modeli, ki jih je zgodovina preverila. Do danes so torej preživeli le najbolj kakovostni, slabe pa je povozil čas. Zato sem prepričana, da je dediščina in njena premišljena nadgradnja izjemna priložnost za graditev podobe Slovenije Torej dediščina nadgrajena s sodobnostjo!«

Gorenjska se od letos predstavlja s sloganom Gremo gor, Gorenjska, Slovenija pa z I feel sLOVEnia. Koliko izbrani slogani vplivajo na našo prepoznavnost v svetu?

»Ali je to posrečena izbira, bo pokazal čas. Vsekakor pa moramo te slogane najprej sprejeti sami. Šele, če in ko bomo to storiti, lahko to pričakujemo od drugih. Povsem nerealno bi bilo pričakovati, da nas bodo po svetu prepoznavali po stvareh po katerih se sami ne.«

V preteklosti smo imeli odmevno in povezovalno akcijo Slovenija, moja dežela. Takrat je v družbi vladal pozitivni, združevalni naboj. Ali je to danes s katerokoli akcijo še mogoče doseči?

»Akcija Slovenija, moja dežela, katere simbol je bil lipov list, je bila res odmevna in kar je še bolj pomembno, večina jo je vzela za svojo! To se je dobro pokazalo v času osamosvajanja. Verjetno tudi ni naključje, da je bilo takrat zanimanje za naše korenine, torej dediščino, izjemno veliko. Pozitiven odnos do dediščine pa ni nekaj, kar nam je položeno v zibko in za to ne more biti prepuščen posameznim akcijam. Potrebno je začeti že pri naših najmlajših v vrtcu in temu sistematično slediti skozi celoten izobraževalni sistem. To bi morala biti dolgoročna naloga slovenske države in celotne družbe. Grajenje znamke Slovenije, ki bo prepoznavna tudi v svetu, močno povezujem s premišljenim grajenjem nacionalne identitete, torej pozitivno samozavestjo in ponosom njenih prebivalcev. Vse to pa je tesno povezano s pozitivnim odnosom do lastne dediščine in ugodnimi razmerami za življenje. Gledano širše, zadovoljni prebivalci, ki z iskrenim ponosom govorijo o svoji državi so njena najboljša znamka.«