Zmagal je na univerzijadi

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Škofja Loka / petek, 31. avgust 2007 / 06:00

Telovadec Sašo Bertoncelj je v Bangkoku dosegel uspeh kariere. Postal je svetovni študentski prvak na konju z ročaji. Šport zapolnjuje tudi njegov prosti čas. Poleti deska na vodi, pozimi pa smuča.

Gorenja vas pri Retečah – Sašo Bertoncelj je star 23 let, stanuje v Gorenji vasi pri Retečah. Gimnastiko je v Narodnem domu v Ljubljani začel trenirati pri sedmih letih. Njegovo orodje je konj z ročaji. Na tekmah svetovnega pokala se je doslej štirikrat uvrstil v finale: dvakrat je bil četrti, ter po enkrat šesti in sedmi. Njegov največji uspeh pa je zlata medalja z letošnje univerzijade, svetovnega prvenstva za študente.

Ko sem stopila v hišo, sem najprej zagledala konja z ročaji. Si kdaj telovadil na njem?

»Je bolj odlagališče kot orodje, na katerem bi delal. Mislim, da sem šel nanj le dvakrat, naredil nekaj strigov in se z nogami zaletel v steno.«

Po Univerzijadi si šel za nekaj dni na morje. Je bil to tvoj edini letošnji dopust?

»S punco sva šla direktno na morje, kjer me je čakal drugi del družine. Skupaj smo še malo proslavili medaljo, ki sem jo imel kar s seboj, da sem jo lahko pokazal. Letos sem imel dopust razporejen nekoliko drugače: na začetek in sedaj na konec poletja. Obakrat sem bil v kampu Stoja v Puli, kjer imamo prikolico. S punco rolava, deskam na vodi, se potapljam. Rad pa tudi poležavam. Naslednji dopust bo verjetno pozimi.«

Si na morju kaj sanjal o univerzijadi?

»Nič nisem sanjal, le naslednji dan po zmagi, ko sem se zbudil, bilo je še v Bangkoku, sem najprej pogledal v torbo, če imam medaljo tam, če je vse to res.« (smeh)

Si svetovni študentski prvak. Kako pa napreduje tvoj študij?

»Slabše kot tekme na univerzijadi. Študiju se moram bolj posvetiti. Od gimnastike ne bom mogel živeti, zato je študij zelo pomemben. Sem v prvem letniku mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede. Nisem še naredil nobenega izpita. Kaj veliko res še nisem študiral. Se še iščem, kaj bi rad počel. Zaenkrat me mednarodni odnosi zanimajo, morda bom po koncu študija vpisal še kaj drugega. Rad delam tudi z otroki. V Retečah jih učim osnov gimnastike, za kar je zaslužna moja mami Majda.«

Že nekaj časa imaš težave z zapestjem. Resne?

»Ne tako, da bi to pomenilo kakšno krizo v moji karieri. So pa neprijetne bolečine. Imam nekakšna vnetja, ki so posledica preobremenitev na treningih. Tega se zavedam, a ni druge izbire, kot da delaš. Ko me bolečina že preveč ovira, vzamem kakšne blažje protibolečinske tablete. Bolečino tudi potem še čutim, a je blažja ravno toliko, da ne izgubim natančnosti. Ni problem, da ne bi mogel delati z bolečino, vendar podzavestno roko za malenkost manj položiš na orodje in to je takoj dovolj za padec.«

Koliko ur na dan treniraš?

»V celem tednu treniram od 25 do 30 ur, na konju sem na dan kakšno uro do dve. Po petdnevnem dopustu sedaj treniram na polno naprej. Sem pa tudi na morju vsak dan delal za moč in za tonus mišic. Ko sem preteklo sredo prišel v telovadnico, sem nadaljeval tam, kjer sem končal. Do decembra bom aktiven, ne bo nič pavze. Glede svetovnega prvenstva še ne vem, ali bom šel ali ne, nastopil pa bom na svetovnem pokalu, kjer mi je vedno cilj finale. Po takih rezultatih in z vajo, ki jo imam, ne morem reči, da sem zadovoljen s 15. mestom, ker nisem. Zelo sem razočaran, če ne pridem v finale.«

Vaja je že sedaj konkurenčna, na treningu delaš še težjo.

»Vaja je ob lepi izvedbi konkurenčna svetovnemu vrhu. Na treningih pa delam novo vajo, težjo za tri desetinke točke, izhodišče je takšno, kot ga imajo res najboljši konjeniki na svetu. S trenerjem sva računala, da jo bom predstavil že na univerzijadi, a so mi potem te poškodbe in bolezen, imel sem težave z želodcem, to preprečile. Sem ambiciozen in se zavedam, da je vseskozi potrebno dodajati elemente, da si konkurenčen.«

Posvečaš se samo konju. Je to zelo dolgočasen trening?

»To je najboljše vprašanje, kar sem jih doslej dobil. Vsak misli, da je eno orodje delati lažje. Zelo spoštujem mnogobojce, ker je težko delati mnogoboj, kar pa ne pomeni, da je delati eno orodje lažje. Fizično je sicer res bolj zahtevno delati mnogoboj, ker rabiš več treninga. Za glavo pa je precej bolj naporno delati vsak dan in celo leto ene in iste stvari. K sreči nimam težav s samomotivacijo.«

Za konja moraš imeti veliko moč v rokah. Si jo imel že kot otrok?

»Tega se ne spomnim, bi moral vprašati starše. Nikoli pa kot otrok nisem sedel, vseskozi sem bil v gibanju. Priznam pa, da v osnovni šoli na testiranju pri telovadbi na drogu nikoli nisem mogel viseti dve minuti. Očitno nisem imel dovolj volje.«

Katero orodje je zate najtežje?

»Drog je tisto orodje, ki ga nikoli nisem maral. Imel sem določen strah pred njim, ki ga nisem nikoli premagal. Strah pred »štango«, so le padci lahko zelo boleči.«

Cilji?

»O olimpijadi ne razmišljam več. Pred leti mi je sicer bila cilj, a takrat nisem vedel, kakšni so kriteriji za uvrstitev nanjo. Če bodo spremenili pravilnik, bom zelo vesel, se pa s tem ne obremenjujem. Po veljavnih pravilih na olimpijadi lahko nastopijo le mnogobojci in svetovni prvaki na posameznih orodjih. Morda pa bom kdaj svetovni prvak. Je pa še veliko drugih tekem, evropska, svetovna prvenstva, univerzijada, sredozemske igre, ter tekme svetovnega pokala.«

Spremljaš tudi ostale športe?

»Zadnje čase zelo malo. Če imam čas, pogledam kakšen film, šport pa preberem zjutraj v časopisu, da sem kolikor toliko na tekočem. Sicer pa se sam poleti najraje ukvarjam z deskanjem na vodi, pozimi pa s smučanjem.«