Žganje je včasih tudi zmrznilo

"Vedno smo skuhali tri vrste žganja: najboljše za doma, malo slabše za prodajo, najslabše pa za parkeljne," so pripovedovali domačini na Kmečkem prazniku pod Storžičem.

Bašelj – »Na prazniku smo se doslej že večkrat ozirali proti Storžiču in gledali, kdaj bo začelo deževati. Danes nam ni treba,« je na nedeljski prireditvi v imenu organizatorja, Turističnega društva Bašelj, ugotavljal predsednik društva Rado Roblek, očitno zadovoljen, da jim je bilo vreme tokrat naklonjeno. Potem ko je pevski zbor Storžič zapel nekaj pesmi, so domačini prikazali strojno in ročno striženje ovc ter star način predelave sadja. »V Bašlju še na osmih kmetijah redijo ovce,« je dejal Edo Snedec, ki je prijetno povezoval program, »strižci« ovc Janez, Miran in Matija pa so dodali, da ovce med striženjem uživajo, saj vedo, da se bodo znebile debelega vročega kožuha.

Gospodinji Marjeta in Lojzka ter otroci so najprej po tleh pobrali sadje, nato so ga Korl, Tine in Ambrož v ročnem mlinu zmleli, ga s kamnom, podobnim mlinskemu, v posebnem koritu zmečkali in nazadnje iz njega v stari »preši« stisnili še mošt. »Nekdaj je bil mošt na kmetih poleg vode najpogostejša pijača,« so pripovedovali domačini in potem prikazali še, kako so nekdaj kuhali žganje. Sadje so najprej zmleli, ga namočili v kadi, počakali, da je bilo »godno«, in potem začeli s kuho. »Vedno smo skuhali tri vrste žganja: najboljše za doma, malo slabše za prodajo, najslabše pa za parkeljne,« so pripovedovali in se smejali dogodivščinam, ko so že med žganjekuho popili precej žganja in ga potem, da bi prikrili popivanje, zalili z vodo. In tako se je zgodilo, da je v Bašlju »šnops« pozimi tudi zmrznil.