Letos velike težave s strunami

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 28. oktober 2008 / 06:00

"Pridelovalcem krompirja so letos veliko škode povzročile strune," ugotavlja mag. Peter Dolničar, specialist za krompir v Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Je bilo pri nas letos s krompirjem zasajenih več njiv kot lani ali prejšnja leta?

»Površina je bilo približno enaka kot lani, tudi letos pa je bilo posajenega preveč zgodnjega krompirja. To je tudi razlog, da je zdaj ponudba krompirja velika in da ga zlasti tisti, ki nimajo primernih skladišč, poskušajo čimprej prodati. Spomladi bo krompirja iz domače pridelave zanesljivo manjkalo.«

Kakšne so bile letos razmere za pridelovanje krompirja?

»Pogoji so bili težki, vse leto je bilo precej mokro, deževno, pridelovalci so zato krompir sadili od dva do tri tedne kasneje kot običajno. Marsikje je prišlo tudi do spiranja dušika, cima je porumenela, srednje pozne in pozne sorte so zaradi tega prej dozorele. Pridelki niso bili nič posebnega, pri poznih sortah so bili povprečni ali celo podpovprečni. Veliki problemi so bile zlasti na težjih tleh, tla so bila preveč mokra, spomladi je kak nasad tudi potonil. Težave so bile tudi s plesnijo, marsikje je prišlo do okužbe tudi zato, ker so bila tla preveč mokra in ni bilo možno s škropilnico na njivo.«

Kolikšen je bil torej pridelek?

»Letina zgodnjega krompirja je bila povprečna, pri srednje poznih sortah je bila tudi še v redu, pri poznih sortah, še zlasti na težjih tleh, pa je bila dokaj slaba. Pri zgodnjih sortah je bil pridelek dokaj normalen, od dvajset do trideset ton na hektar. Drugače je bilo pri srednje poznih in poznih sortah. Boljši pridelovalci, ki imajo v normalnih razmerah petdeset ton pridelka na hektar, so letos dosegli štirideset ton, pri poznih sortah še manj, trideset ton.«

Kaj pa kakovost krompirja?

»Problem je tudi kakovost. Letos so velike poškodbe gomoljev povzročile strune, ki so se močno razširile. Eden od razlogov za to je tudi ekstenzifikacija kmetijstva v zadnjih letih. Vedno več je zapuščenih površin, posledica tega je vse večja populacija strun v tleh. Poleg tega nekatera fitofarmacevtska sredstva, ki smo jih v preteklosti uporabljali za zatiranje strun, niso več dovoljena.«

Na nedavnem posvetu v Komendi ste govorili tudi o nekemičnem zatiranju strun. Kakšne so možnosti?

»Vseh problemov ni možno reševati le s škropljenjem in uporabo fitofarmacevtskih sredstev, obstajajo tudi ukrepi, ki preprečujejo pojavljanje strun v tleh oz. blažijo posledice. Ena od možnosti je uvajanje ajde, prosa in podobnih kultur, ki delujejo negativno na strune. Razmere so se precej poslabšale tudi z opustitvijo medvrstne obdelave«.

Kakšne so razmere na trgu s krompirjem?

»V Evropi je bila letos dokaj povprečna letina, pogodbene količine se bodo prodajale po pogodbenih cenah, na trgu pa so trenutno presežki krompirja po dokaj nizkih cenah. Pri nas se za večje količine odkupna cena giblje okrog 17 centov. Da bi kmetje tudi nekaj zaslužili, bi morala biti cena vsaj 25 centov.«