Bitka prerašča v vojno

Med prestižne znamke na slovenskem trgu vstopa še Lexus.

Med prestižne znamke na slovenskem avtomobilskem trgu vstopa še najimenitnejše japonsko ime. Lexus je del koncerna Toyota, gre pa za dokaj mlado znamko, saj so se prve ideje o ustanovitvi pojavile leta 1983, štiri leta kasneje je upravni odbor Toyote potrdil projekt, leta 1989 pa se je Lexus že predstavil ameriškemu trgu. Šele deset let kasneje je bila znamka zrela za nastop na evropskih trgih, kjer poteka obsežno širjenje prodajne in servisne mreže.

Odprtje novega centra je za podjetje Toyota Adria, ki na slovenskem trgu in tudi v nekaterih drugih državah nekdanje Jugoslavije skrbi za uvoz in distribucijo Toyotinih in Lexusovih avtomobilov, prestižnega pomena. V boju za kupce se bodo z Lexusom postavljali ob bok nemške trojice, torej Audija, BMW-ja in Mercedes-Benza. S primerljivo opremo naj bi bili cenovno za 10 do 12 odstotkov cenejši, pomembno prednost pa naj bi predstavljal tudi hibridni pogon, ki ga bližnji tekmeci še nimajo. Na voljo bo pet modelov, med njimi tudi trije s hibridnim pogonom in eden z dizelskim motorjem. Najmanjši in najcenejši je limuzinski IS, čigar cene se začenjajo pri 30.280 evrih in se povzpnejo do 35.400 evrov. Nekoliko večji GS stane od 48.950 do 63.650 evrov, kolikor je treba odšteti za različico s hibridnim pogonom. Veliko zanimanja pričakujejo za športnega terenca RX, za katerega bo treba odšteti 53.500 evrov, za različico s hibridnim pogonom pa deset tisočakov več. Na vrhu prodajne palete sta avtomobila, po katerih bodo segali najbolj premožni in željni vrhunskega prestiža: kupejevski kabriolet SC stane 85.500 evrov, za 89.300 evrov pa je na voljo najbolj prestižna limuzina LS, ki bo od začetka prihodnjega leta na voljo tudi s hibridnim pogonom. Merilo za Lexusov uspeh ne bodo prodajne številke, ampak kakovost storitev in zadovoljstvo kupcev. Kljub temu je v načrtu, da bi se za avtomobile v prvem polnem koledarskem letu odločilo 130 kupcev. Doslej je pri nas registriranih le 27 avtomobilov, kar je nenazadnje odraz dejstva, da doslej ni bilo uradnega skrbnika za prestižno japonsko znamko.

 

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / četrtek, 19. november 2009 / 07:00

Duhovnik je človek vere

Poslanstvo duhovniškega poklica je bila osrednja tema sobotnih Brezjanskih pogovor v frančiškanskem samostanu na Brezjah.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:09

Včasih so imele ženske le tri želje

Gostja 118. Glasove preje v dvorani kranjskega Cineplexxa je bila novinarka, pisateljica in publicistka Milena Miklavčič, ki je odkrito, kot ona zna, spregovorila o spolnosti oziroma »tistih rečeh«, k...

GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:08

Zgodbe o vračanju

Lovro Kapus iz Kamne Gorice, Justin Ažman iz Krope in Valentin Arh iz Kamne Gorice – italijanski vojni ujetnik, interniranec v nemško koncentracijsko taborišče Dachau in ruski vojni ujetnik na Poljske...

Kronika / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:05

Umik obtožbe za bombo

Tožilstvo je zaradi izločitve večine dokazov odstopilo od nadaljnjega pregona zoper Kranjčana Stanka Radojevića in Dejana Savića, ki ju je obtoževalo bombnega napada na kranjsko policijo.

Kamnik / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:00

V mislih že pri premoženju

Člani Agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik so se minuli teden zbrali na rednem občnem zboru, na katerem so optimistično ugotavljali, da je vrnitev podržavljenega premoženja in s tem konec do...

Tržič / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 12:57

Bili so navezani na »pvac«

V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču so imeli domoznanski večer z naslovom Prisedi, povem ti, kako smo praznovali v 20. stoletju. Dnevi evropske kulturne dediščine sicer v več gorenjskih krajih p...