Bitka prerašča v vojno

Med prestižne znamke na slovenskem trgu vstopa še Lexus.

Med prestižne znamke na slovenskem avtomobilskem trgu vstopa še najimenitnejše japonsko ime. Lexus je del koncerna Toyota, gre pa za dokaj mlado znamko, saj so se prve ideje o ustanovitvi pojavile leta 1983, štiri leta kasneje je upravni odbor Toyote potrdil projekt, leta 1989 pa se je Lexus že predstavil ameriškemu trgu. Šele deset let kasneje je bila znamka zrela za nastop na evropskih trgih, kjer poteka obsežno širjenje prodajne in servisne mreže.

Odprtje novega centra je za podjetje Toyota Adria, ki na slovenskem trgu in tudi v nekaterih drugih državah nekdanje Jugoslavije skrbi za uvoz in distribucijo Toyotinih in Lexusovih avtomobilov, prestižnega pomena. V boju za kupce se bodo z Lexusom postavljali ob bok nemške trojice, torej Audija, BMW-ja in Mercedes-Benza. S primerljivo opremo naj bi bili cenovno za 10 do 12 odstotkov cenejši, pomembno prednost pa naj bi predstavljal tudi hibridni pogon, ki ga bližnji tekmeci še nimajo. Na voljo bo pet modelov, med njimi tudi trije s hibridnim pogonom in eden z dizelskim motorjem. Najmanjši in najcenejši je limuzinski IS, čigar cene se začenjajo pri 30.280 evrih in se povzpnejo do 35.400 evrov. Nekoliko večji GS stane od 48.950 do 63.650 evrov, kolikor je treba odšteti za različico s hibridnim pogonom. Veliko zanimanja pričakujejo za športnega terenca RX, za katerega bo treba odšteti 53.500 evrov, za različico s hibridnim pogonom pa deset tisočakov več. Na vrhu prodajne palete sta avtomobila, po katerih bodo segali najbolj premožni in željni vrhunskega prestiža: kupejevski kabriolet SC stane 85.500 evrov, za 89.300 evrov pa je na voljo najbolj prestižna limuzina LS, ki bo od začetka prihodnjega leta na voljo tudi s hibridnim pogonom. Merilo za Lexusov uspeh ne bodo prodajne številke, ampak kakovost storitev in zadovoljstvo kupcev. Kljub temu je v načrtu, da bi se za avtomobile v prvem polnem koledarskem letu odločilo 130 kupcev. Doslej je pri nas registriranih le 27 avtomobilov, kar je nenazadnje odraz dejstva, da doslej ni bilo uradnega skrbnika za prestižno japonsko znamko.

 

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 7. april 2015 / 09:22

Gorenjski glas, št. 28

Gorenjski glas, 7. april 2015, št. 28

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 3. september 2011 / 07:00

Vaš razgled

Prosti čas / sobota, 3. september 2011 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»1. Najprej se spomnim dogodka, ko je bila skupina ljudi, ki so nekaj počeli, kar je vključevalo tekanje. Kraj dogajanja je bil zelo podoben parceli, kjer sem odraščala in kjer živi...

Kultura / sobota, 3. september 2011 / 07:00

Bogato leto v Sokolskem domu

Tudi v novi sezoni v Sokolskem domu trije abonmaji

Slovenija / sobota, 3. september 2011 / 07:00

Prva nagrada za planinsko karto Bohinj

Ljubljana - Geodetski inštitut Slovenije je na svetovni konferenci Mednarodne kartografske zveze ICA, ki združuje kartografe iz več kot osemdesetih držav in je te dni potekala v...

Gospodarstvo / sobota, 3. september 2011 / 07:00

Priznanje Cofovi in Šlibarjevi kmetiji

Gornja Radgona - Na kmetijsko živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so sklenili tudi letošnjo, že šestnajsto akcijo S kmetije za vas, ki jo organizirata Kmetijsko gozdarska zbornica Sloven...