Naj gorenjski harmonikar
Petnajstletnega Matjaža Poljanška iz Kamnika občinstvo na harmonikarskih tekmovanjih dobro pozna. Kljub mladosti je doslej presenetil s številnimi zavidljivimi uvrstitvami na tovrstnih tekmovanjih.
Naj spomnimo, da se je junija v Besnici, denimo, po treh letih znova okitil z naslovom gorenjskega prvaka v igranju na diatonično harmoniko, konec julija je tudi s tradicionalnega tekmovanja harmonikarjev na Veliki planini odnesel pokal absolutnega zmagovalca, sicer pa je na tem tekmovanju v svoji kategoriji zmagal že devetkrat. Kot pravi, je najbolj ponosen na zmago na lanski Zlati harmoniki Ljubečne: »To je državno tekmovanje, na katerem je konkurenca zelo huda. V predtekmovanju se pomeri petsto harmonikarjev.«
Najboljši gorenjski fajtonar v poletnih mesecih ni imel počitka. »Precej je bilo tekmovanj, nekatera pa me še čakajo, zato brez vaj ne gre,« pove Matjaž, ki je diatonično harmoniko začel igrati pri petih letih. »Pravzaprav sta me navdušila dedi in stric, ki sta jo ljubiteljsko igrala. Dedi mi je s Štajerskega prinesel staro harmoniko,« je povedal. Zdaj ga že skoraj enajst let igranje na diatonično harmoniko poučuje Robi Stopar. Ta mu je po nekaj letih predlagal, da bi se začel učiti še klavirsko harmoniko in mu priporočil učitelja Roberta Smolnikarja, ki je znanje na Matjaža prenašal šest let. Matjaž je lani začel obiskovati srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, kjer ga je klavirsko harmoniko poučevala Nataša Koroša; septembra ga čaka drugi letnik. »Igrati na harmoniko so me učili trije izvrstni učitelji, ki so hkrati tudi moji vzorniki,« pove Matjaž, ki preigrava vse: od narodnozabavne in zabavne glasbe pa do klasične. Poleg tega ima za seboj še štiri leta klavirja v glasbeni šoli.
Uspehi na tekmovanjih ne pridejo kar čez noč, pač pa je veliko odvisno od vztrajnosti in vaj, je prepričan Matjaž. »Klavirsko harmoniko skušam med šolskim letom vaditi prav vsak dan, med poletnimi počitnicami pa zaradi številnih tekmovanj v igranju na diatonično harmoniko bolj vadim slednjo,« je povedal harmonikar, ki ugotavlja, da se zanimanje za harmoniko med mladimi povečuje. »Če sklepam po številni udeležbi na večini tekmovanj, se nam za prihodnost igranja na harmoniko ni treba bati,« je dodal.
No, sicer pa je Matjaž s svojimi številnimi uspehi na tekmovanjih verjetno delno zaslužen za to, da harmoniko igrata obe njegovi mlajši sestri. Dvanajstletna Tina se harmoniko uči šest let, osemletna Teja pa tri leta, obe pa poučuje – tako kot Matjaža – Robi Stopar. »Vesel sem, da so nam starši pri glasbenem udejstvovanju v veliko pomoč. Brez njihove podpore ne bi bilo takih uspehov,« pravi Matjaž, ki se čez deset let za zdaj najbolj vidi v vlogi učitelja harmonike.