Šopek domovini Sloveniji
Nekdanji načelnik manevrske strukture MSNZ Anton Krkovič je soavtor besedila pesmi Mati domovina in jo je tudi uglasbil, posvetil pa dvajsetletnici Republike Slovenije.
Brigadir Tone Krkovič si je želel, da bi bilo praznovanje dvajsetletnice slovenske države drugačno, širše, takšno, da bi ga za svoje lahko vzeli prav vsi sloji in družbene skupine. Vzel je pesem, ki jo je pred časom napisal njegov brat materi, ji dodal domovinsko noto in melodijo, ki se mu je ob tem porodila. Pesem res po strokovnih merilih ni vrhunska umetnina, vsebuje tudi kar precej fraz in besednih zvez, ki jih poznamo še iz obdobja čitalnic, vsekakor pa je v besedilu izraženo pristno domoljubje – saj ga je težko drugače izraziti. Vsakdo ga lahko razume in se z njim poistoveti, kar pa pravzaprav največ šteje. Tudi melodija je spevna in se zna "prijeti". Če je hotel doseči res velik krog ljudi, je moral najti sodelavce, ki bi znali in bili pripravljeni to sodelovati pri projektu, s katerim bi pesem izvedli v dvajsetih različnih glasbenih slogih. In nastal je projekt Šopek domovini Sloveniji. Ob tem na zaslužek niti ne misli prav tako njegovi sodelavci, želeli so si sponzorskih sredstev, ki pa jih ni bilo. Nekaj sodelavcev je tudi iz Gorenjske, med njimi: Primož Grašič, zborovodkinja MePZ Anton Foerster Damijana Močnik, Janez Močnik je pesem priredil za sakralno izvedbo, citrar Tomaž Plahutnik, orgličarski ansambel Kosci, Tomaž Habe, ki je pesem priredil za Slovenski oktet in Simfonični orkester Konzervatorija za glasbo ... Seveda se je krog sodelavcev med izvajanjem projekta spreminjal, nekateri so odstopili, ko se je pokazalo, da finančne podpore ne bo, drugi pa vztrajajo do konca. Nameravajo tudi izdati zgoščenko s posnetimi izvedbami pesmi, tako pevskimi kot instrumentalnimi. Spote s pesmijo bodo na nacionalni televiziji predvidoma predvajali v treh sklopih, prvič pa je bila izvedena na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer jo je v Habetovi priredbi zapel Slovenski oktet. In marsikdo je dobil občutek, da bi se lahko »prijela« ...
Med prvimi sodelavci je tudi Tomaž Kozlevčar, klasično izobražen glasbenik, ki se največ ukvarja z džezom in tudi producent projekta, in je k projektu pritegnil več vrhunskih slovenskih glasbenikov najrazličnejših žanrov in zvrsti, od roka, popa, narodnozabavne in etno, do orkestrov, zborov, raperja, opernega pevca in recitatorja, ki so priredili in posneli različne, tudi instrumentalne verzije pesmi Mati domovina. Pesem je priredil za različne glasbene sloge: »Ta projekt mi pomeni izziv. Ne spomnim se, da bi kdo že delal kaj takega. Sprva poslušalec težko verjame, da gre pri vsaki izvedbi za isto melodijo. Ta je pri Pinocchiu zaživela popolnoma drugače kot pri Simfoničnem orkestru Konzervatorija za glasbo, če pri Marku Finku z mešanim pevskim zborom Anton Foerster zveni slovesno, je pri Time to Time soulovsko gibka. Kvartet Primoža Grašiča jo je občutil v pulzaciji swinga, Jelen band pa jo je podprl z udarnimi rokovskimi kitarami.«
Sam je dejaven v dveh skupinah: otroški pevski skupini Pinocchio, ki jo vodi skupaj z ženo Evo, profesorico glasbe, in Time to Time, kjer poje skupaj s sinovoma Samom in Ninom. Otroška pevska skupina Pinocchio pa je nastala leta 1994 in nastopala v več televizijskih oddajah, zapela papežu, nastopala na prireditvah, zlasti na dobrodelnih, zdaj pa je – sicer drugačna kot na začetku – del projekta Šopek domovini Sloveniji. V lanskem šolskem letu se je zamenjal del pevcev, z veseljem pa bi sprejeli še kakšnega. V skupini pojejo tudi štirje Gorenjci: Valerija, Gregor in Ana iz Smlednika in Monika iz Begunj, ki je v skupino prišla letos in je bila navdušena nad tem, kako jo je skupina sprejela – takoj so postali prijatelji, saj jih druži veliko veselje do petja in glasbe, sploh zvrsti, ki jih skupina posebej goji. Voditelja, zakonca Kozlevčar, zavezana zdravim življenjskim vrednotam, sta projekt znala približati otrokom in mladostnikom, ki sestavljajo skupino, tako da so navdušeno prijeli in s ponosom sodelovali tako na vajah in tonskem snemanju kot na snemanju videospota. Snemanje je bilo sploh dogodivščina, ki je ni dano doživeti ravno vsakemu vrstniku. Ker je voditelj Tomaž potrpežljiv z otroki in jih zna motivirati – tudi na pevskih vajah se imajo lepo in šestnajstletna Valerija komaj čaka sredo, ko gre na vajo – je bilo snemanje vsem v veliko veselje. Nalezli so se tudi iskrene želje Eve in Tomaža, »da naredimo nekaj za našo Slovenijo«.