Zaspimo s hmeljem

Hmelj (Humulus lupulus) dobro poznajo pivovarji in pivopivci, pa tudi naše babice in prababice, ki dobro vedo, da je odlično naravno pomirjevalo. Z njim so preganjale otožnost, bojazljivost, nespečnost, nemir in depresijo preden so se na trgu pojavili apaurini, antidepresivi in podobne reči ...

Pred dnevi se je začelo obiranje hmelja v Savinjski dolini, kjer ga gojijo. Žal ga je, še preden se je dobro začelo, uničilo neurje s točo, ki je v petek hudo pustošilo po hmeljarskih krajih. Po podatkih naj bi bilo uničenega skoraj polovica slovenskega hmelja. Sicer pa hmelj rase tudi divje po grmovnatih nabrežjih in gozdnih obronkih po vsej državi. Zrele, neoplojene storžke gojenega ali divjega hmelja nabiramo avgusta in septembra, jih posušimo in hranimo v temnih kozarcih s pokrovom. Zdrobimo jih tik pred uporabo.

Hmelj za pivo, lek in jed

Hmelj so na vrtu gojili že stari Rimljani, ki so radi jedli njegove mlade poganke. Ti naj bi bili odlična zelenjava, ki jo pripravimo podobno kot beluše. V Evropi ga za varjenje piva uporabljajo od 8. stoletja. Pa ne toliko zaradi njegove arome, kot zaradi njegove lastnosti, da preprečuje skisanje piva. V srednjeveških zeliščarskih bukvah ga opisujejo kot sredstvo za čiščenje krvi, pospeševanje menstruacije, pomirjanje, zoper glavobol, prebavne motnje, težave jeter in želodca. Tudi naši padarji so ga imeli zelo v čislih. Svetovali so ga za zdravljenje jeter, proti želodčnim krčem, ki so bili posledica slabih živcev in za čiščenje. Nespečnost, menstrualne krče in bolečine so prav tako ukanili s hmeljevimi storžki, naj si bodo v čaju, dišečih blazinicah, vinu ali solati. Simon Ašič je zapisal, da čaj zaradi svojih grenčin krepi želodec in zbuja tek. Močno spodbuja izločanje seča in odvaja nakopičeno vodo. Tako zdravilno vpliva na protin in revmo. Preskrbuje tudi normalen spanec, preganja depresijo, ureja menstruacijo in lajša težave v meni. Dr. Katja Galle Toplak v knjigi Zdravilne rastline na Slovenskem potrdi, da hmelj deluje pomirjajoče, sedativno in miri oz. sprošča krče. Zaradi grenčin pospešuje prebavo. Uporabo hmelja priporoča pri vseh oblikah nemira, pri občutku strahu, pri motnjah spanca, nervozi in razdražljivosti. Novejša znanstvena dognanja potrjujejo, da sprošča centralni živčni sistem in je uspešen v boju z nespečnostjo. Zdravil naj bi tudi želodčne krče in bil v podporo pri zdravljenju anoreksije. Antiseptično delovanje se izkorišča predvsem pri zdravljenju infekcij zgornjega prebavnega trakta, razjed, kožnih izpuščajev in ran. Strokovnjaki na univerzi v Oregonu so ugotovili, da flavonoidi, ki so v hmelju, uničujejo rakaste celice. Estrogene substance v hmelju pa naj bi dokaj uspešno uporabljali pri zdravljenju prezgodnje ejakulacije.

Hmeljevi čaji in dišeče blazinice

Čaj pripravimo v obliki poparka: dve žlički posušenih storžkov prelijemo s četrt litra kropa in po petnajstih minutah odcedimo. Za pomiritev spijemo dve do tri skodelice čaja na dan, proti nespečnosti pa skodelico pred spanjem. Če ga želimo uporabiti zoper želodčne tegobe, ga pripravimo kot preliv. Namočimo ga v hladno vodo in pustimo stati nekaj ur. Rahlo pogretega pijemo pred jedjo ali po požirkih čez dan. Hmelj lahko mešamo tudi s pomirjevalnimi rastlinami kot so baldrijan, melisa, šentjanževka, sivka … Iz dveh žličk poljubne mešanice pripravimo poparek in pijemo do tri skodelice čaja na dan, posebno pred spanjem ali pred stresnimi situacijami. Ljudje, ki jim nespečnost in živčna razdraženost delata še posebej hude preglavice, naj si nabavijo aromatične hmeljeve blazinice. Še bolje je, če so hmelju dodane še sivka, melisa, meta ali baldrijan. V postelji naj jih imajo tudi otroci, ki težko zaspijo. Hmelj v kopeli pomirja, sprošča in krepi telo.

Moški previdno!

Hmelj naj bi imel še eno skrivnost, ki jo bralcu zaupa Andrej Dvoršak v Padarskih bukvah. To zeleno zlato naj bi bilo tudi nekakšen antiafrodiziak. Spolno slo naj bi potiskal iz zavesti tistih, ki ga uživajo, zato naj bi njegove pripravke svoj čas močno cenili menihi. Ti so zapisali, da uravnoteži delovanje moških spolnih organov in odganja pretirano slo. Ohranjen je star recept: 40 gramov suhih storžkov so vsuli v liter vode in jo zavreli. Pustili so, da vre 2 minuti. Nezaželene težave naj bi odpravile tri skodelice tega napitka na dan, pri čemer je treba zadnjo spiti tik pred spanjem. Prav nasproten učinek pa naj bi imel hmelj, ki vsebuje neznatne količine estrogena, na ženske. Romi pa svetujejo hmeljev čaj tudi doječim ženskam, ki morajo biti umirjene, njihovo mleko pa naj bi bilo zdravo in bogato.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 21. marec 2011 / 07:00

Okrogla miza z Igorjem Šoltesom

Kranj - V ponedeljek, 21. marca, ob 18. uri bo v čitalnici na Glavnem trgu 5 v Kranju okrogla mizo o delovanju Računskega sodišča RS in njegove vloge v sodobni družbi. Društvo Zd...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 3. avgust 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Majda in Alojz Štern živita na Kokrici pri Kranju. Gorenjski glas je pri njuni hiši, odkar sta poročena, kar je 41. leto. Pred kratkim, ko sta oba praznovala, je Majda napisala sim...

Domžale / petek, 3. avgust 2007 / 07:00

Predsednika na tekmi

Domžale - Na sredini tekmi med slovenskim nogometnim prvakom Domžalami in hrvaškim Dinamom iz Zagreba sta bila tudi predsednika obeh vlad Ivo Sanader in Janez Janša...

Bohinj / petek, 3. avgust 2007 / 07:00

Vučko kritičen do občine

Ribčev Laz – Na tiskovni konferenci je predstavnik občinskega odbora LDS v Bohinju Dušan Vučko predstavil oceno dela svoje stranke, občinskega sveta in občine v pretekli polovici leta. Svoje...

Radovljica / petek, 3. avgust 2007 / 07:00

Praznični dnevi Radovljice

Občina Radovljica 5. avgusta praznuje, ob tej priložnosti pa so pripravili številne prireditve.

Gorenjska / petek, 3. avgust 2007 / 07:00

Kranjska Gora se je prebudila

Naša občina je med manjšimi, vendar smo zaradi nekaterih prireditev znani tudi po svetu, je povedal v prazničnem pogovoru župan Jure Žerjav.