Kako naj laž postane resnica

Letošnja slovesnost ob 65-letnici požiga vasi Kokra je bila pripravljena skromno z vsem spoštovanjem do tragedije in ljudi, ki so darovali svoja življenja, oziroma do ljudi, ki so bili poslani v pregnanstvo.

V članku »Miting v spomin« na požig Kokre je bilo zapisano toliko laži in sprenevedanja, da bom težko odgovoril na vse neresnice. Vendar moram podati ugovor, tako na zahtevo domačinov in ostalih udeležencev spominske slovesnosti.

Miting je videl samo pisec članka, čeprav je odšel pred začetkom spominske slovesnosti. Ni bilo vredno, da tudi on postoji ob besedah, ki niso razdvajale domačinov ne drugih udeležencev. Spominsko slovesnost smo pripravili člani Občinskega odbora Zveze borcev za vrednote NOB Preddvor z namenom, da se proslave udeleže kar največje število članov in ostalih, da s ponosom postavimo prapore, saj nam je bilo lansko leto to prepovedano od krajevnega veljaka g. Staneta Berganta.

In še nekaj besed, da bodo bralci razumeli različna razmišljanja o mitingu oziroma spominski slovesnosti. Spominsko slovesnost smo pripravili člani Zveze borcev za vrednote NOB Preddvor, ki smo bili rojeni med drugo svetovno vojno ali po njej. Nismo obremenjeni ideološko, kar se nas obtožuje. Na svečanosti so nastopali tudi krajani Kokre in med udeleženci je bilo veliko domačinov, seveda nekaj jih je odšlo po maši domov saj jim je bilo verjetno tako tudi naročeno, zgledi pa vedno vlečejo in to se je zgodilo tudi tokrat. Zveza borcev za vrednote NOB Preddvor bo tudi v bodoče pripravila srečanja ob spominski slovesnosti, saj smo se odločili, da bomo ohranjali svečanosti kot kulturno dediščino, kot tudi spomenike in obeležja naše pretekle zgodovine.

Pisec članka je brez sramu in spoštovanja NOB napisal največjo laž – neresnico o partijsko načrtovanem požigu vasi Kokra. Leta 1942 je bilo v partizanskih vrstah približno 5 odstotkov borcev, ki so bili člani Zveze komunistov, med partizani pa je bil tudi oče pisca članka.

Slovenija je v obdobju 1941-1944 preživela veliko strahote, predvsem civilno prebivalstvo. Požigov je bilo veliko, leta 1941 so požgali Rašico in Nomenj pri Bohinju, v letu 1942 je gorelo največkrat. Požgali so Kokro, Bistrico pri Naklem, Zlato polje, Hrastnik ter Dražgoše, leta 1944 pa je gorelo na Jamniku in Gozdu nad Golnikom.

V dolini Kokre, po kateri je potekala za okupatorja pomembna pot čez Karavanke, so partizani udarjali vsa leta osvobodilnega boja. Z večjim ali manjšim uspehom so ves čas onesposabljali promet in druge zveze med Gorenjsko in rajhom ter ovirali oskrbo okupatorjevih sil in aparata na Gorenjskem. Na obrobju doline pa so našle med prebivalstvom varno zavetje številne partizanske enote in dejavnosti.

19. julija 1942 leta je nemški policijski poveljnik general Karl Brenner podpisal »Posebno povelje št. 1«, s katerim je ukazal trem bataljonom, da uničijo tri vasi, med temi Spodnjo Kokro, 7 kilometrov vzhodno od Preddvora, ustrelijo vse moške od 15. leta naprej, ženske in otroke pa odpeljejo v taborišče. Povelje so izpolnili že naslednji dan : 20. julija 1942 so ob zori obkolili vas in postavili zasede, nakar so se skupine Nemcev spustile proti hišam. Pasji lajež je zamrl v strelih. Nemci so vdirali v hiše, aretirali vse moške in jih odvedli v stransko sobo z zamreženim oknom v Jurjevi gostilni. Potem so naročili ženskam in otrokom, naj se v četrt ure pripravijo za izselitev.

To je resnica o požigu vasi Kokra, poboju talcev in trpljenju njihovih domačinov.

Vaše obtožbe, v katerih pišete, da do domačij, ki so bile požgane, še danes peljejo ceste, ki so podobne gozdnim vlakam in da te domačije nimajo pitne vode, so predvsem obtožbe, ki letijo na vaš račun in kažejo na vašo nesposobnost. Verjetno ste v vnemi pisanja pozabili, da ste že trinajsto leto občinski svetnik in da v tem času že lahko ravno tem domačijam preskrbeli vsaj pitno vodo, če že ceste ne. Če ne prej, bi to lahko storili v zadnjem mandatu, ko ste bili izvoljeni za podžupana. Kot navajate v predstavitvi kot kandidat za župana v lanski jeseni, ste se odpovedali podžupanski plači v dobrobit Kokri. Vaša funkcija podžupana je bila samo formalna, ker niste bili zadolženi za nobeno področje dela v občini. V predstavitvi ste napisali, da ste dali podžupansko plačo za ureditev trga pred cerkvijo, za obnovo cest in za odbojne ograje. Resnica je, da ste sredstva predvsem namenili za asfaltiranje ceste, ki jo največ uporabljate vi, saj vodi na vašo planino. Ali se vam ne zdi, da bi bilo veliko bolj pošteno, če bi sredstva namenili za pitno vodo na domačijah, ki so bile požgane in za kakšen meter cest, ki vodijo do teh domačij. Hinavščina, ki veje iz vašega pisma, nekateri Kokrjani dobro poznajo in prav zato ste tudi kot kandidat za župana prejeli v Kokri precej manj glasov kot sedanji župan občine Preddvor.

In ker omenjate negativno demografsko stanje, naj zapišem, da je znano vaše stališče, da v kraju ne potrebujete večjih naselij, kar pomeni, da niste navdušeni nad priseljenci. To se je jasno pokazalo tudi pri prodaji zazidljivih zemljišč na Polani v Kokri, saj je ob prvotni zamisli občina Preddvor na tem območju predvidevala gradnjo od 20-30 hiš.

V dogovoru z lastnikom zemljišča ste dosegli,da ste zemljišče razdelili na šest velikih gradbenih parcel, od katerih sta dve tudi vaši. Verjetno se zaradi takšnih potez demografsko stanje v Kokri še dolgo ne bo izboljšalo. In še to. Glede,da je infrastruktura, ki jo mora zgraditi na tem območju šest individualnih lastnikov parcel, velik finančni zalogaj, ste dosegli,da je določen del sredstev za izgradnjo infrastrukture oz. za različna dovoljenja na tem območju prišel v letošnji občinski proračun. Verjetno je vaše mišljenje, da je lepo biti občinski svetnik, če lahko uredim tudi kaj zase.

Zveza borcev za vrednote NOB ni politična organizacija, delujemo po principu društva, zato imamo zagotovljena sredstva le iz članarine in morebitnih sponzorjev in donatorjev, ki niso pozabili resnice o NOB.

Sledi laž o razkošnih proslavah, mitingih, pogostitvah in piknikih, vse to ga spominja na mitingaške čase propadle Jugoslavije. Ne vem, kako pisec to doživlja, saj živimo v istem času in okolju, ki nikomur ne prizanaša, z neresnicami pa si otežujemo življenje in si povečujemo število sovražnikov. Pisanje neresnic, sprenevedanje naše pol pretekle zgodovine iz katere izhaja naša generacija, ki ni aktivno sodelovala v NOB, vendar imamo svoje mišljenje, svoje otroke, vnuke na katere bomo prenašali našo zgodovino. Posebno pozornost bomo namenili še živim pričam o dogodkih, ki se v zapisani besedi ne dajo spremeniti, čeprav bi nekateri to radi storili. Letošnje srečanje naših članov je bilo ob jezeru Črnjava, kjer smo se zahvalili nastopajočim.

Pisec članka vse prevečkrat uporablja besede, da tako razmišljajo domačini Kokrjani. Ljudem je potrebno marsikdaj svetovati, jim predlagati nove ideje vendar brez laži o dobrih in slabih ljudeh. Večina Kokrjanov ne razmišlja tako, niso za delitev na vaše in naše, na rdeče in črne, oz. na dobre in slabe. Tako v Kokri kot drugod po Sloveniji nismo imeli vsi enakih pogojev za šolanje in dobrih zaposlitev, pa ne obtožujemo enopartijskega sistema za svoje težave. In danes, koliko bogatih se izživlja na vse možne načine, velika večina pa se težko preživlja. Tudi v Kokri je tako, vendar se bodo ljudje ločevali pred vsem na bogate in revne. S tem stavkom sem končal polemiko in ne bom več odgovarjal na izrečene laži.

Marjan Gorza

Predsednik Občinskega

Odbora borcev za vrednote

NOB Preddvor