Kralji ulice imajo svoj časopis

Kralji ulice so prvi cestni časopis v Sloveniji. Aktivno ga soustvarjajo brezdomci in drugi socialno izključeni posamezniki, ki ga prodajajo po ulicah in obdržijo polovico prisluženega denarja.

Projekt Kralji ulice se je začel leta 2005, ko so v okviru terenskega dela z brezdomci, študentke socialne pedagogike Pedagoške fakultete iz Ljubljane preživele 24 ur na terenu z brezdomci. Profesorja na Pedagoški fakulteti Špela Razpotnik in Bojan Dekleva sta ustanovitelja časopisa. Od vsega začetka pa je zraven Gregor Hann, brezdomec iz Ljubljane. Na projektu je začel delati že, ko je bila prva številka v povojih, ko še ni imela imena in so bili v veliki dilemi, ali se bo brezdomski časopis sploh prodajal. Junija 2005 je izšla prva preizkusna številka in proti vsem pričakovanjem se je odlično prodajala, celo tako dobro, da sta sledila dva ponatisa. Prva številka je danes legendarna in ima kultni status. Konec leta 2005 je bilo ustanovljeno Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice. Časopis začne redno mesečno izhajati v začetku leta 2006, naklada je 10.000 izvodov. Tanja Vuzem, prostovoljka v društvu, pravi, da je časopis alternativa beračenju. Polovico denarja, ki ga zaslužijo s prodajo, obdržijo brezdomci. Cena časopisa je 1 evro.

S prodajo so najprej začeli v Ljubljani, sledila sta Maribor in Celje. Počasi bodo sledili še drugi kraji po Sloveniji. Lani poleti so na izletu po slovenski obali prodali veliko časopisov in vzpostavili nove stike. Mestna občina Ljubljana je društvu za minimalno najemnino oddala prostore na Poljanski cesti 14, kjer je dnevni distribucijski center, kamor pridejo brezdomci po svoje izvode časopisa.

Gregor Hann piše horoskop, pripravlja križanke in vice, dela intervjuje. Ko se je prvič usedel pred računalnik, ga ni znal niti prižgati. S pomočjo prostovoljk se je naučil osnov, sedaj zelo rad brska po internetu. Časopisa ne prodaja več, čeprav je bil zelo uspešen, ker ima ogromno drugega dela. Za uspešno prodajo je najbolj pomemben pristop. Ostali pogoji za uspešno prodajo so prijaznost, nevsiljivost, odsotnost opojnih substanc.

Po poklicu je Hann pek in slaščičar, zaradi bolezni ni zmogel več opravljati poklica, za invalidsko upokojitev pa je premlad. Zelo rad bi najel sobo, vendar se pri potencialnih najemodajalcih srečuje z diskriminacijo. Čeprav dobi socialno podporo in dodatno zasluži z delom pri časopisu, ga zavračajo, ker so prepričani, da ne bo zmogel poravnati najemnine. Boli ga, ker ga sprašujejo, zakaj pri teh letih nima svojega stanovanja, koliko zasluži, ali ima službo.

Gregor Hann pove, da so tudi brezdomci ljudje. Ukvarjajo se z gledališko dejavnostjo, lani so imeli v Društvu slovenskih pisateljev uspešen literarni večer. Svoje dejavnost so predstavili na Kongresnem trgu v Ljubljani. V društvu pripravljajo več delavnic, v katere si želijo pritegniti čim več brezdomcev. Prva je jeseni vrsti novinarska, v kateri bodo sodelovali poklicni novinarji, ki pokrivajo socialne tematike in nepoklicni novinarji – brezdomci, ki pišejo za Kralje ulice. V društvenih prostorih so na ogled razstave likovnih del, letos so razstavljali študentje likovne pedagogike. Vsak mesec se nekaj dogaja, imajo različne kulturne dejavnosti.

Tanja Vuzem pravi, da bi radi prepričali še več ljudi na ulici, da bi prodajali časopis in ne bi beračili. Vzpostavili bi radi nacionalno pokritost in distribucijo časopisa. Želijo si motivirati brezdomce in jih pritegniti k aktivnemu sodelovanju pri časopisu. Radi bi ustanovili integracijski klub in tiskovno agencijo za področje socialne tematike. Preko evropskih razpisov bi radi uspešno pridobili sredstva za delovanje društva. Dodatno nameravajo razširiti spletno stran www.kraljiulice.org.

Letos so postali člani mednarodne zveze uličnih časopisov INSP, pridobili pa so tudi status humanitarne organizacije.

Hann zaključi z mislijo, da so začeli iz ničle in so hitro zrasli. Prihajajo novi ljudje in vedno več donacij.