Računalnik in jaz: Moja spletna stran

Rad bi imel svojo spletno stran na internetu. Malo gledam druge podobne strani. Raziskujem in opazujem, kaj imajo drugi, iščem slabosti, primerjam. V glavi si počasi zgradim podobo moje spletne strani. Ta mora biti na pogled lepa, privlačna in izvirna. Ponujati mora podatke o meni, mojem delu in življenju, opremljena mora biti s slikami, kontaktnimi naslovi in meniji za brskanje po moji spletni strani. Moji možgani so polni kreativnih idej, domišljija dela sto na uro, a sedaj se je potrebno lotiti dela sistematično in urejeno.

Vzamem list papirja in zarišem osnovno stran. Najprej razporedim na stran osnovni meni. Odločim se, da bo zgoraj. Vsebovati mora povezave na mojo predstavitev, na galerijo slik, na moj spletni dnevnik - blog in na knjigo obiskovalcev moje spletne strani. Na levo stran umestim najbolj aktualne dogodke ta hip, števec obiskov in kratke utrinke iz galerije slik. Osrednji del je seveda rezerviran za navedbo kratkih podatkov o meni in mojimi kontaktnimi podatki. Ko končam prvo, osnovno stran, se lotim še izdelave arhitekture drugih strani. Na vsaki sta vrhnji in levi del zasnovana enako, tako da lahko kar najhitreje potujem med vsebinami in jih pregledujem. Navigacija mora biti čim bolj enostavna, pri tem pa je pomembno, da do vsake želene vsebine pridem v največ treh stopnjah. V ta namen izrišem še drevesno strukturo strani, ki mi na preprost način ponuja vpogled v zgradbo spletne strani.

Ko je načrtovanje končano, se lotim oblikovanja. Najprej izberem barvno paleto strani. Ta naj ne bo preveč kričeča in vpadljiva, nekaj bolj nežnega in mirnega potrebujem. Na tej osnovi nato izberem gradnike za menije, povezave, okvirje slik, določim pa tudi tip, barvo in zvrst pisave. Ker gre za osebno stran, je pisava lahko malce bolj igriva. Ko imam vse to izbrano, tako arhitekturo, vsebino kot tudi dizajn, se odpravim za računalnik in začnem z ustvarjanjem svoje spletne strani.

To lahko počnem kar v Wordu ali pa uporabim program za oblikovanje spletnih strani Front Page, na voljo pa je še cela kopica prosto dostopnih programov za kreiranje spletnih strani. Sam se odločim za Joomlu, ki je zastonj, enostavna za delo in ima zelo preprost vmesnik za vnašanje vsebine. Podobno kot Joomla deluje tudi Typo3, ki pa ima malenkost manj prijazen vmesnik za delo. Med dizajniranjem se poigravam z oblikami, kombiniram barve in iščem najboljše možnosti. Šele ko je stran pred mojimi očmi, vidim pravi efekt. Tako gre v živo precej lažje in boljše kot pa samo premetavanje idej v moji glavi in na papirju.

Po končanem načrtovanju in dizajniranju pa se posvetim vnosom vsebin. Te vpisujem na posamezne strani, dodajam fotografije, povezave in skušam biti kar se da ustvarjalen. Bolj kot je preprost sistem za upravljanje z vsebinami, ki mu pravimo tudi CMS, lažje in hitreje mi gre. CMS (Content Management System) je jedro za obvladovanje vsebin na spletni strani. Vsebine naredijo spletno stran privlačno in kakovostno, zato je ažuriranje vsebin, njihova aktualnost in zanimivost primarnega pomena. Še tako lepa obleka ne pomeni nič, če je vsebina prazna. Že sedaj si obljubim, da bom dnevno, no vsaj enkrat tedensko skrbel, da bodo vsebine res prave.

Ko tako ustvarim stran za stranjo in jih med seboj povežem, se lotim testiranja spletne strani. Preizkušam povezave, pa navigacijo, preverjam videz strani in končno me zanima tudi všečnost. Vmes kaj seveda ne deluje povsem dobro, zato popravim in dopolnim. Stran dam na preizkus tudi prijateljem, da povedo svoje mnenje, saj si želim, da bo stran čim boljša.

Potrebujem le še strežnik, kamor bom lahko namestil svojo spletno stran in pa domeno oziroma naslov, iz katerega bo moja spletna stran dosegljiva. Za strežnik bi najlažje izbral kar mojega ponudnika interneta, ki mi zastonj odstopi nekaj prostora na strežniku, hkrati pa s tem dobim tudi moj spletni naslov. Tega lahko zamenjam z drugim, če izvedem registracijo lastne domene. No, sedaj bodo zame izvedeli vsi.

 

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 1. julij 2012 / 07:00

Nas globalizacija le ogroža ali tudi bogati?

Aprila je izšla nova in kapitalna knjiga sociologa in gorenjskega rojaka Zdravka Mlinarja s pomenljivim naslovom: Globalizacija bogati in/ali ogroža? O njej so slovenski družboslovci razpravljali že n...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 22. avgust 2007 / 07:00

Ugodna posojila ribniškega sklada

Javni sklad za regionalni razvoj je razpisal ugodna posojila za kmete, podjetnike in občine.

Zanimivosti / sreda, 22. avgust 2007 / 07:00

Biserna poroka pri Pičulinovih

Po šestdesetih letih skupnega življenja sta spet stopila pred matičarja Marica in Otilij Pičulin iz Kranja.

Šport / sreda, 22. avgust 2007 / 07:00

S sankami po progi v Lajšah

Atraktivno tekmo za Veliko nagrado Evrope v sankanju na saneh s koleščki ta konec tedna pripravljajo po na novo asfaltirani cesti v Lajšah nad Železniki.

Šport / sreda, 22. avgust 2007 / 07:00

Balinarji so bili tudi mokri

Kar 58 balinarjev in balinark se je udeležilo tradicionalnega, letos že dvajsetega balinarskega maratona, ki so ga na domačem balinišču pripravili člani balinarske sekcije pri Športnem društvo Podnart...

Zanimivosti / sreda, 22. avgust 2007 / 07:00

Glasov piknik v Besnici med prijaznimi ljudmi

Na prvi piknik za naročnike Gorenjskega glasa smo povabili tiste, ki so letos stari prav toliko kot Gorenjski glas - šestdeset let. Piknik je bil v Besnici, kjer imamo tudi največ naročnikov Gorenjske...