Nas globalizacija le ogroža ali tudi bogati?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 1. julij 2012 / 06:00

Aprila je izšla nova in kapitalna knjiga sociologa in gorenjskega rojaka Zdravka Mlinarja s pomenljivim naslovom: Globalizacija bogati in/ali ogroža? O njej so slovenski družboslovci razpravljali že na dveh simpozijih, izšla bosta tudi zbornika obeh.

Enaindvajsetega junija, na prvi in res vroč poletni dan, je izbrana družba slovenskih družboslovcev v veliki dvorani SAZU čisto hladno razpravljala o globalizaciji. Že 14. maja je bila podobna razprava v drugi zasedbi na Fakulteti za družbene vede. Povod za sklic obeh posvetov je isti: nova knjiga akademika Zdravka Mlinarja. Na fakulteti je bila razprava okolju primerno bolj sproščena, na Akademiji pa še bolj akademska. Uvod v razpravo je prispeval pobudnik srečanja, komunikolog Slavko Splichal. O izzivih in tveganjih globalizacije je govoril Rudi Rizman, Andrej Kirn pa o ekoloških razsežnostih tega fenomena. Ekonomist Jože Mencinger je bil do realnosti in utvar globalizacije kritičen in se spraševal o možnostih »deglobalizacije«. Alenka Šelih je razmišljala o globalizaciji, kriminaliteti in človekovih pravicah, Niko Toš pa globalizaciji in sekularizaciji oziroma o upadanju institucionalnih oblik verskega delovanja. Svoje poglede na te reči so predstavili hrvaški sociolog Duško Sekulić, psiholog in sociolog Jan Makarovič in prostorski sociolog Pavel Gantar. Kar štirje od imenovanih so gorenjskega rodu: Jeseničan Mencinger, Kokrčan Kirn, Gorenjevaščan Gantar in Žirovec Mlinar.

Zdravko Mlinar je izpostavil dva poudarka svoje obširne študije, ki se izkažeta nadvse aktualna tudi v povezavi z letošnjim dnevom državnosti. Gre za »slovenski paradoks«, ki je v tem, da smo Slovenci, ki smo šele pred dvema desetletjema prvič dobili zares svojo državo, vanjo pretirano zagledani; vso pozornost smo usmerili na državno raven na škodo drugih, »nižjih«, sploh nimamo pravih regij, imamo omejeno lokalno samoupravo. Res pa je na drugi strani, da smo kot država pridobili izjemni privilegij direktnega dostopa do evropskih in svetovnih forumov, kakršnega Bavarci ali Katalonci nimajo … Globalizacija je že kot beseda tipični »buzzword«, modna floskula, ki se veliko uporablja, a nima jasnega pomena. Sprva je bila sinonim za »makdonaldizacijo« oziroma »uniformizacijo« sveta. Mlinarjev prispevek v razpravah o globalizaciji pa je poleg obsežnosti in poglobljenosti v tem, da skuša poleg negativnih prikazati tudi njene pozitivne dimenzije, ki skupaj tvorijo dialektično enotnost nasprotij. Te se, denimo, kažejo v primerih, ko se lokalne posebnosti afirmirajo šele v kontekstu globalizacije. Primer: kraška vasica Osp, katere plezališče je v času informacijsko komunikacijskih tehnologij postalo svetovna atrakcija …