Usodne zamenjave

Na Seznamu gliv Slovenije, ki ga je leta 1998 izdala Zveza gobarskih društev Slovenije, je z latinskim in slovenskim imenom poimenovanih 2750 vrst gliv oziroma gob, ki naj bi rasle Sloveniji in njeni bližnji okolici. Med njimi je 29 smrtno strupenih, 182 strupenih, 120 pogojno užitnih, 56 užitnih (dokler so mlade) in 748 užitnih gob. Druge so neužitne ali pa ni podatkov o njihovi užitnosti.

Največ usodnih zastrupitev pripisujejo zdravniki zeleni mušnici (Amanita phalloides). Neprevidni nabiralci jo najpogosteje pomešajo z različnimi mladimi kukmaki ali mladimi golobicami in pšeničnimi poprhnjenkami. Slednjo smo že predstavili v eni prejšnjih številk Gorenjskega glasa. Zato je treba vedno znova poudarjati, da smemo nabirati le dozorele primerke gob, pri katerih so vidne vse pomembne značilnosti (npr.: posebnosti klobuka, barva trosovnice in trosov, zastiralce na betu, zunanja ovojnica v dnišču beta itd.).

1. Zelena mušnica (Amanita phalloides)

Klobuk zraste do premera 15 cm. Krpice na njegovi površini vidimo zelo redko ali pa jih sploh ni. Barva klobuka se spreminja, glede na starost gobe in rastišče, vse od bele prek rumenkaste do oljčno zelene ali celo travnato zelene. Zastiralce na betu je gladko, v zemlji pa lahko opazimo raztrgano zunanjo ovojnico. Lističi na spodnji strani klobuka so beli, enake barve so trosi. Meso nima izrazitega vonja in okusa. Pojavlja se od junija do oktobra. Goba je smrtno strupena. Odsvetujemo kakršno koli pokušanje gobe, saj en sam klobuk (50 g) vsebuje smrtno količino strupa za odraslega človeka. Najhuje pa je to, da se znaki zastrupitve pokažejo šele po 10 do 40 urah, ko je organizem že nepopravljivo prizadet. Tudi če zastrupljenec preživi, ima običajno trajne posledice zaradi poškodovanih jeter in ledvic.

2. Hostni kumak (Agaricus silvicola)

Od julija do oktobra se večinoma v iglastih gozdovih pojavlja hostni kukmak (Agaricus silvicola), ki je po obliki precej podoben zeleni mušnici. Klobuk je bel in brez krpic, lističi pa z dozorevanjem postajajo čokoladno rjavi in končno rjavo črni. Na betu je močno zastiralce v obliki (dvojnega) obročka, ki kasneje zaradi trosov porjavi. V dnišču beta pa ni ostankov zunanje ovojnice. Meso rahlo diši po janežu in je prijetnega okusa. Užiten je tudi surov, vendar ga ni priporočljivo uživati v večjih količinah.

3. Zelenkasta golobica (Russula virescens)

Dozorela zelenkasta golobica se na zunaj kar precej razlikuje od zelene mušnice. Do usodne zamenjave pa lahko pride pri nabiranju premladih gob, ki so komaj pokukale iz zemlje. Pri obeh mladih gobah namreč sprva vidimo le kroglast ali jajčast klobuk zelene barve. Šele ko se klobuk zelene mušnice razpre, na betu opazimo zastiralce in raztrgano zunanjo ovojnico v dnišču. Teh dveh značilnosti pa zelenkasta golobica nima. Kožica na klobuku zelenkaste golobice kmalu razpoka na neenakomerno velika polja. Meso je čvrsto, prijetnega vonja in okusa. Raste od julija do oktobra v iglastih in listnatih gozdovih. Je odlična užitna goba, tudi surova.