Trening v Julijcih

Ko je na Bledu v soboto zjutraj oziroma ponoči ura kazala pol štirih, se je skupina treh tekačev in tekačice odpravila na dolg tekaški trening, ki se je nato z okrepljeno in razširjeno ekipo nadaljeval s pohodom na vrh Triglava. To je bila ena izmed klubskih akcij Kluba trmastih, h kateri so se priključili še člani Rekreativne ekipe Gorenjskega glasa. Prvotni cilj je bil sicer tek od Kranja, a nam je za tak podvig manjkalo dolgih treningov, pa tekmovalna sezona, ki smo jo začeli že v marcu, je pustila nekaj utrujenosti. Tokrat smo se najprej spopadli s 24-kilometrskim nočnim tekom, ki se je od Bleda nadaljeval proti Gorjam, kjer je tisti prvi klanec poskrbel, da smo se dodobra ogreli, preden smo zavili v dolino Radovne in z vztrajnim postavljanjem ene noge pred drugo v tempu dvanajstih kilometrov na uro malo pred šesto uro prispeli do izhodišča v Krmi, kjer se je pot nadaljevala najprej proti koči Planika in nadalje do vrha Triglava. Kot nekakšen neuradni vodja je bil Franc Kaučič, nekaterim bolj znan kot Kavka, ki je imel od vseh zagotovo največ izkušenj, tako tekaških kot gorniških. Če greš v hribe s Kavko, se vse obrača hitro, a zelo preudarno. Ima pač dolgoletne izkušnje na maratonih, ultramaratonih in osvajanju gorskih vrhov. No, kot že rečeno, nas je pot vodila do vrha Triglava, kjer smo nato sestopili na Kredarico in nadaljevali proti Staničevi koči in se prek Dovških vratc spustili nazaj na izhodiščno točko v Krmi. Večini je to pomenil lep izlet, tekačem pa dolg počasen trening, ki je služil nabiranju bazične osnove, iz katere bomo kasneje črpali moč za tekmovalne podvige. S treningom v hribih zelo dobro poskrbimo za razvoj vzdržljivosti, imamo malce redkejši zrak, kar sicer oteži trening, a bomo imeli od tega le koristi. Po drugi strani pa so lahko pohodi v hribe tudi sredstvo regeneracije oziroma obnove organizma. Pred dnevi sta se na Triglav povzpela mlada perspektivna tekača Mitja in Mateja Kosovelj, ki nastopata tako na atletski stezi kot tudi na cestnih in gorskih tekih. Vselej sta v ospredju. Pohod v hribe sta vzela kot del treninga, a po njunih besedah je šlo bolj za aktiven počitek in regeneracijo.

Celotna dolžina našega treninga, vključno s tekaškim delom je bila tako okoli 40 kilometrov. Niti ni bilo tako zahtevno, saj se je teren menjaval, poleg tega pa smo drugi (gorski) del poti večinoma prehodili. To je učinkovit trening. Če bi isto dolžino pretekli ali samo prehodili po ravnem na asfaltu, bi bili precej bolj utrujeni, predvsem pa bi bolj trpeli sklepi zaradi trde podlage. Gorski treningi so učinkoviti in primerni tako za nabiranje vzdržljivosti kot za počitek in obnovo organizma.