Vesel drugačnih časov

Marjan Černivec s Primskovega bo v nedeljo praznoval osemdeseti rojstni dan.

Kranj – Marjan izhaja iz družine z enajstimi otroki, štirje so še živi. »Otroci smo drug drugega varovali, starši pa so nas takoj naučili delati,« se spominja mladih let. Najprej je delal kot tkalec v Tekstilindusu, to delo se mu je zdelo zelo enolično. Ker pri pripravi in mešanju barv za razliko od starejših sodelavcev ni uporabljal zaščitne maske, si je zastrupil notranje organe. Zdravnik mu je svetoval: takoj pusti barve in kemikalije in si poišči službo na svežem zraku. Nasvet je upošteval in se zaposlil v Vino Kranj, to delo je z veseljem opravljal do upokojitve.

Njegovo veliko veselje je gasilstvo. »Ko sem kot devetletni fantič zagledal, kako mimo hiše korakajo pionirji – gasilci v uniformah na čelu s trobentačem, sem stekel v hišo in prosil mamo, če bi tudi jaz lahko postal gasilec. Mama mi je odgovorila, da lahko, če bom priden in če me bodo sprejeli,« se gasilskih začetkov spominja Marjan, ki je kot pionir – gasilec prisegel 1938. leta in bil kasneje tudi predsednik društva ter funkcionar v okrajni in republiški gasilski zvezi. Ker so ga krajevni politični funkcionarji prepričevali, da novi gasilski avto ne potrebuje botra in da je »botrstvo stvar klera«, je na občnem zboru gasilskega društva 1990. leta zavrnil državno odlikovanje in ga sprejel šele kasneje iz rok takratnega predsednika kranjske občinske skupščine Ivana Torkarja. Zbral je tudi dokumentarno gradivo o tem, kako je oblast po drugi svetovni vojni »metala« dol z gasilskih domov in gasilskih praporov sv. Florijana, zaščitnika pred požari in zavetnika gasilcev. »Vesel sem, da so zdaj drugačni časi in da ljudi ne ločujejo več po prepričanju,« pravi Marjan, ki je že več kot dvajset let upokojen. Dnevi mu hitro minevajo. Rad prebira časopise, posluša dnevne novice, dela na vrtu, piše ... Pred kratkim je dokončal zgodbi o dveh Primskovljanih, o Jerneju Perku, ki je v dolgih letih ječe povsem oslepel, in o Vrečkovem Franceljnu, ki se je kopal v ledeno mrzli Kokri in ohromel. Pretresljiva je tudi zgodba po resničnem dogodku, kako je mačeha dajala pastorki v nos »štrigole« in jo tako umorila.