Semaforji v Poljanski dolini

"Prebivalcem v gorskem svetu lahko prek evropskih projektov olajšamo življenje," pravi župan Čadež, mi dodajamo, da tudi prek asfaltiranih cest in drugih pomoči.

Gorenja vas – Prejšnji mesec smo pisali o predlogu občine po novi varianti povezovalne trase na t. i. četrti razvojni osi Gorenjska–Primorska. Župan Milan Čadež se je pred časom o urejanju regionalnih cest pogovarjal tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo:

»Omenil sem mu le, da pripravljamo nov, racionalnejši predlog povezave Primorske in »Kranjske«, ki poteka po našem ozemlju, prednostno sem izpostavil splošno problematiko na državnih cestah v občini. V zadnjem mesecu pa smo z ministrstva prejeli obvestilo, da se bo naš predlog variante obravnaval enakovredno z vsemi obstoječimi variantami in bodo tako tudi za naš predlog izdelali strokovno študijo. To pomeni, da obstajajo realne možnosti za uvrstitev te trase v četrto razvojno os. To nas hrabri, da naš predlog, ki bi Gorenjsko s Primorsko povezoval z odsekom, ki bi nekje med Trebijo in Sovodnjem zavil proti dolini Idrijce, še bolj promoviramo. Naj ob problematiki urejanja regionalnih cest povem še pomembno novico za varnost v cestnem prometu, da bo v prihodnjem letu zagotovo urejeno krožišče v Gorenji vasi, vsaj v enem letu pa bomo semaforizirali tudi križišče v Poljanah.«

V preteklih letih je občina poskrbela za asfaltiranje lokalnih cest. Koliko kilometrov cest bo občina letos asfaltirala in katere odseke?

»Pogodbo z izvajalcem smo že podpisali, prvi asfalt smo pa tudi že položili na cesti proti Pasji Ravni, letos bomo asfaltirali okrog deset kilometrov lokalnih cest in javnih poti. Mogoče nekaj manj od pričakovanega, vendar bomo veliko več pozornosti namenili kakovosti in sami osnovni pripravi cestišča, saj je to na dolgi rok najboljša usmeritev.«

Konec prejšnjega meseca ste se udeležili zaključne konference Pusemor, v katerem so s projektom e-središče vasi sodelovale tudi Lučine. Kaj ste se dogovorili?

»V Švici so sodelujoče evropske pokrajine alpskega sveta predstavile dosežne rezultate. Slovenija oziroma Gorenjska je tokrat prvič sodelovala v projektu, zato smo se šele učili in na zaključni konferenci tudi izvedeli za številne rešitve. Kot razpravljavec sem nakazal, da smo željni sprememb in napredka, imamo delavne in inovativne občanke in občane, in da si želimo uporabiti njihove izkušnje. Po zaključku moje razprave so k meni prišli številni predstavniki različnih pokrajin iz sosednjih držav in me povprašali, kje bi lahko sodelovali in nam hkrati ponudili pomoč. To pomeni, da bi lahko njihove izkušnje uspešno umestili v naš prostor in veliko naredili za ohranjanje poseljenosti gorskega sveta. Veliko mi je tudi pomenilo, da sem lahko razpravljal v slovenščini, kar pomeni, da naš jezik v Evropski uniji nekaj pomeni. V neformalnih pogovorih smo se seveda pogovarjali v tujem jeziku.«

Ali uporabniki e-središča v Lučinah sedaj že lahko brskajo po svetovnem spletu? Ali lahko podoben projekt pričakujejo tudi drugje?

»Zaenkrat povezava v svet še ni pripravljena, saj se moramo še dogovoriti o tehničnih možnostih. Zavedam se, da je naša občina sestavljena iz šestih krajevnih skupnosti, celotna površina pa je po kriterijih EU gorska občina, zato se bomo podobnih projektov lotili po vsej občini. Lučine bodo služile zgolj kot referenca, kjer je poleg postavitve opreme naš naslednji korak izobraževanje, saj brez uporabe računalniške opreme ne bo nič. Naj povem, da je na Tirolskem 95-odstotna pokritost s širokopasovnim omrežjem, uporaba na e-točkah pa zgolj 35-odstotna. Torej nas čaka še veliko dela, predvsem na izobraževanju …«

Katere storitve bi še lahko ponudili prebivalcem v gorskem/hribovitem svetu, da bi mladi enakopravneje stopali v svet z mladimi v mestih?

»Izzivov na tem področju je zares veliko. Naj jih nekaj naštejem: povezava s centrom prek informacijskih točk, ugašanje lokalnih trgovin, ni dobave zdravil, vse manj je avtobusnih prevozov. Žal tudi otroci ne obiskujejo vrtca, manj pozornosti je namenjene starejšim. Pri nas že imamo potujoči vrtec, vendar ne v takšni obliki, kot to predlaga Evropa. V naši občini je še veliko izpostavljenih predalčnikov, ki tudi ne pripomorejo k enakopravnosti prebivalcev. Tudi zato sem zelo vesel, da bo Pošta začela raznašati pošiljke na dom v Žirovskem vrhu.«

Država gorskim oziroma nekomercialno zanimivim območjem ponuja pomoč pri izgradnji internetnega omrežja. Ali se bo občina prijavila na razpis?

»Na razpis smo se že prijavili, celoten projekt pokriva podžupan Janez Hrovat. Sklenili smo že pogodbo z izvajalcem, glede na zagotovila z ministrstva za gospodarstvo pa bo občina širokopasovno omrežena vsaj do leta 2010.«

Pred meseci je bilo veliko govora o državni odškodnini zaradi izkoriščanja uranove rude v Žirovskem vrhu. Ali bo občina letos ali vsaj za prihodnje leto pridobila rento v občinski proračun?

»V delu so redni postopki in zakonska procedura. Trudimo se in upam, da se bomo letos dokončno dogovorili in bo podzakonski akt, ki je osnova za izplačilo odškodnine tudi sprejet.«