Kruh pečejo kot včasih

Miha Krejan, vodja Hiše kruha v Trzinu, je eden večjih in bolj uspešnih pekov kruha iz ekološko pridelanih žit pri nas.

Trzin – Miha Krejan iz Trzina je bil dolga leta lastnik in direktor enega bolj uspešnih elektroinštalaterskih podjetih v Sloveniji, danes pa slovi kot pek vse bolj priljubljenega kruha iz ekološko pridelanih žit. »Sprememba v dejavnosti je bila le skok iz mrzle v mlačno vodo,« pravi Krejan, ki je svoj dolgoletni hobi pred leti zamenjal za posel, v katerem vidi vse večje možnosti tudi za slovensko kmetijstvo.

Začelo se je pred nekaj leti, ko sta z ženo v domači hiši uredila majhno pekarno z lastnim mlinom in začela peči kruh po starih receptih. »Začeli smo iz nič in sproti ugotavljali, kaj potrebujemo, saj je to znanje že skorajda pozabljeno in informacije o starih žitih, mletju in peki je bilo težko dobiti. Prve recepte sem črpal od svoje mame,« je opisal začetke tega družinskega podjetja, v katerem je zdaj zaposlenih osem ljudi, tudi dva sinova, začelo pa se je tako, da sta z ženo prvo leto kruh pekla sama, ker pa zaslužka ni bilo, je bilo treba narediti korak naprej. »Ljudje so navajeni na mehak, svetel in tudi očem prijeten kruh, zato tega našega, ki je bolj trd in temen, sprva niso sprejeli, zato sem začel hoditi po prireditvah, predavanjih in tržnicah, kjer sem kruh pekel pred ljudmi, da so se na lastne oči prepričali, kako je narejen,« pravi in priznava, da se je začelo iz gole želje peči dober kruh, nadaljevalo pa tudi z izobraževanjem in tečaji peke. Pred meseci so v domači hiši namreč odprli tudi Hišo kruha, ki je postala nekakšen hram zdravega kruha, pečenega na tradicionalen način, saj, kot pravijo Krejanovi, ponujajo žito, pekovske izdelke, tehnologijo in znanje. Že četrto leto žito odkupujejo od Vincija Ferenčaka, največjega slovenskega ekološkega kmeta, ki v Prekmurju na ekološki način obdeluje kar 250 hektarov površin. Največji odjemalci njegovih žit so zadnja leta prav Krejanovi iz Trzina, ki žito – pšenico, ajdo, piro, koruzo, oves, ječmen in proso, v svojih prostorih skladiščijo, čistijo, meljejo in pečejo. V svojih pečeh dnevno spečejo približno tristo kilogramov kruha. Ker pa ni pomembno le, kakšen kruh jemo, temveč tudi kako in kdaj to počnemo, v svojih prostorih prirejajo tudi tečaje peke, ki so v zadnjih mesecih zelo obiskani, prav tako pa prodajajo hišne mline in peči za peko kruha, vse pripomočke, ki jih pri tem potrebujemo, in tudi očiščeno žito, ki ga lahko zmeljemo sami.

Miha Krejan s svojo premično pečjo vsako soboto s peko kruha pred svojimi kupci navdušuje tudi na ljubljanski tržnici, a njegovi načrti se z uspešnim družinskim podjetjem še niso uresničili. »Moja želja je izobraziti in naučiti kmete, da bi začeli na ekološki način gojiti žito in se povezovati v vaške pekarne, saj je le v tej dodani vrednosti, v tej kakovosti, prihodnost naših malih kmetov. Če kmet nima več kot petsto hektarov zemlje, se mu pri nas žita ne splača pridelovati. Naša kmetijska zemljišča so že pošteno izčrpana, če pa damo zemlji s kolobarjenjem možnost, da se obnovi, lahko kmetujemo v nedogled. In če želimo, da bo veriga zdravega kmetovanja in prehranjevanja od začetka do konca sklenjena, moramo izobraziti prav kmete,« je prepričan Miha Krejan, ki namerava del svoje dejavnosti preseliti na eno od kmetij.

S svojimi krušnimi dobrotami je doslej navdušil že predsednika Janeza Drnovška, Milana Kučana, ljubljanskega župana Zorana Jankoviča ter številne zveste kupce, ki priznavajo, da kruhu kljub trdi skorji in temni sredici ni para.