Solze za zmago

Na državnem plesnem tekmovanju OPUS 2007 je v skupini B zmagala Kranjskogorčanka Zala Vidic pod mentorstvom Petre Podržaj.

»Naval čustev ob zmagi je bil tako velik, da so obema že v prvem trenutku v oči stopile solze sreče. Da sva zmago popolnoma dojeli, je trajalo kar dva dni,« sta povedali plesalka Zala Vidic in njena mentorica Petra Podržaj iz Kulturnega društva Qulenium. S koreografijo Homeostaza sta najbolj prepričali strokovno žirijo na 15. državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev - OPUS 1 - plesna miniatura 2007, v skupini B (od 13 do 16 let), ki je potekalo 9. junija v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. »Koreografija je zelo poučna. Že od začetka so hodile na plan ideje v zvezi s telesom, na primer zdravje/bolezen, prav/ne prav, ravnovesje/neravnovesje ... Med brskanjem po literaturi sva našli knjigo Fiziologija športa avtorice Mirjam Lasan, ki naju je takoj pritegnila; še posebej del, v katerem je razloženo, kaj je homeostaza. Na koncu sva bili zelo presenečeni, saj je bilo v knjigi zajeto prav tisto, kar sva si predstavljali in kar sva želeli povedati: ravnotežje med dušo in telesom ... gibanje/dihanje/mišljenje,« sta razložili Zala in Petra, ki sta plesnemu gibu v koreografiji dodali tudi govorne vložke.

Kdo je Zala

Zala je spomladi naredila sprejemni izpit za šolanje na umetniški gimnaziji v Ljubljani, smer sodobni ples. Še pred nekaj leti je bila Zala predvsem smučarka. »Ples je bil moja želja od majhnih nog, vendar je šport, predvsem alpsko smučanje, zakoreninjen v moji družini. Oče je trener, mama profesorica športne vzgoje, brat tekmovalec, tako da sem tudi sama doživela izkušnjo profesionalnega tekmovanja. V smučanju sem se udeleževala državnih tekem. Izkušnje, pridobljene s tem športom, bodo za vedno ostale moj zaklad; prav tako tudi stkana prijateljstva,« je povedala.

Zala se je Kulturnemu društvu Qulenium, ki si uspešno utira pot na sodobni plesni sceni, pridružila pred dvema letoma. Njen napredek v plesu je bil hiter, letos okronan s prvim mestom. »Septembra bom že na umetniški gimnaziji v Ljubljani. Med tednom bom stanovala v dijaškem domu, ker bi bila vsakodnevna vožnja domov preveč naporna. Prvi šolski dan čakam z velikim pričakovanjem. Za prihodnost imam načrte, ki me vodijo v tujino na študij plesa,« je odločena Zala.

Kdo je Petra

Petra je tako kot Zala začela plesati v dvanajstem letu starosti, ko se je, kot pravi, usedla na avtobus in se kar sama odpeljala do Plesne šole Urška Kranj. V rodnem Šenčurju tedaj plesnih društev in klubov ni bilo. »Izhajam iz lokostrelske družine - oče je trener - in tudi sama sem nekaj časa tekmovala v tem športu. Po pravici povedano pa sem raje pela, skakala, se pačila, hodila v gledališki in lutkovni krožek ... Ko sem začutila, da si resnično želim plesati, tudi starša ni bilo več težko prepričati,« je povedala Petra, ki je pri svojih 18. letih že učila otroke v Plesni šoli Urška. »Ker mi ustaljeni vzorci, splošni plesni programi sčasoma niso več ustrezali, sem se z največjim veseljem pridružila svobodni umetnici Saši Lončar. Na sodobni plesni sceni sem tako od leta 2000. To je izredna priložnost, da skupaj z mladimi v Zgornje Savski dolini ustvarjam svet plesa, igre, domišljije,« je povedala Petra, ki se ukvarja tudi s terapevtskim spoznavanjem telesa. Po novem je Kranjskogorčanka, saj jo je vsakodnevna vožnja iz Šenčurja in nazaj preveč izčrpavala. Za spodbudo pa dodaja: »Sanje se uresničijo, če si le nekaj dovolj želimo!«