Triglav je naša zgodovina
"Tuja nasilja smo preživeli. Čas je, da tudi nasilju nad razumevanjem lastne preteklosti naredimo konec," je dejal na Pokljuki podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora.
Pokljuka – Letošnji 22. spominski pohod na Triglav, ki ga zadnja leta skupaj organizirajo slovenske veteranske organizacije, je bil najštevilnejši doslej. Proti Triglavu je v petek zjutraj krenilo 639 pohodnikov, od katerih se jih je okrog poldneva skoraj šeststo povzpelo na vrh. Že sredi tedna so iz Ankarana odšli na pot veterani iz Slovenske Istre, z Nanosa pa veterani iz Vipavske doline. Med pohodniki je bilo letos prvič 11 predstavnikov Mednarodnega združenja vojakov gornikov iz Italije, Francije, Nemčije, Švice in Španije. »Vzpon proti Triglavu je potekal brez problemov, čeprav udeležba še nikdar ni bila tako številna. K temu je veliko prispevalo tudi lepo vreme,« sta po pohodu pripovedovala predsednik organizacijskega odbora pohoda Janez Smole in vodja pohoda Janez Kunstelj.
Sklepna slovesnost pohoda je bila v soboto popoldne na Rudnem polju na Pokljuki, kjer so v biatlonskem središču pripravili tudi razstavo del udeležencev 15. triglavske likovne kolonije. Udeležilo se je je blizu 5000 ljudi, ki so s svojo udeležbo izrazili spoštovanje vsem generacijam, ki so se kdajkoli bojevale za samostojno Slovenijo, partizanskim patruljam, ki so se leta 1944 povzpele na vrh Triglava in razvile slovensko zastavo, mejni kamen, ki je označeval krivično rapalsko mejo pa porinile v prepad ter braniteljem samostojne Slovenije iz leta 1991, ki so se prav tako s slovensko zastavo povzpeli na Triglav. Letošnji pohod je bil organiziran tudi v čast 80-letnice smrti dovškega župnika Jakoba Aljaža in 60-letnice priključitve Primorske k Sloveniji, kar se je s pariškim sporazumom zgodilo 15. septembra leta 1947. V kulturnem programu so sodelovali orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor, harmonikar in pevec Viki Ašič ter Andrej Bremec, recitator Stane Kotnik ter povezovalec programa Marsel Gomboc. Udeležence slovesnosti sta pozdravila predstavnik mednarodnega združenja vojakov gornikov Kristian Josi iz Švice in župan Bohinja Franc Kramar, slavnostni govornik pa je bil Primorec, podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora.
»Ko zadnje čase poslušamo nekatere govornike na državnih proslavah, se nam zdi, da je štiriletni osvobodilni boj manj pomembno dejanje, kar pa ni res. Če se za enostranske kritike preteklosti izkoriščajo najrazličnejše priložnosti, tudi kakšno pietetno dejanje, ki bi ga morali za tako priložnost izbrani govorniki vrednotiti drugače in ne z obtožbami, zakaj ne bi na poenostavljanja in enostranskost opozorili tudi danes,« je dejal govornik in poudaril, da sprave ne bomo dosegli le z neusmiljeno grajo partizanskega boja in družbe, ki jo je ta boj pomagal ustvarjati, z zajedljivim dialogom s preteklostjo in z govorjenjem o državljanski vojni, kar upor zoper narodni pogin ni bil. »Če smo preživeli vsa tuja nasilja, je sedaj čas, da tudi nasilju nad razumevanjem naše lastne preteklosti naredimo konec. Nekoč bo napočil čas streznitve in pomirjanja. Vendar pot do tega ne more biti enostranska in s priznanje krivde enega,« je povedal Klavora. Aljaž je bil po njegovem mnenju triglavski Kralj Matjaž, Triglav pa je gora, ki ima sporočila za vse generacije in s katero so povezana številna dejanja.