Mirko Mihovec s tremi svojimi izdelki, ki zagotovo sodijo med tiste, ki so mu najbolje uspeli (z leve): deček s petelinom, pomlad ter Urška in povodni mož.

Zaznamujejo ga dolge linije

Prvonagrajeni spominek Medvod je skulptura Sotočje, delo Mirka Mihovca s Svetja.

Medvode – Strokovno komisijo je izmed vseh spominkov, ki so prispeli na javni natečaj, daleč najbolj navdušila skulptura Sotočje. Izdelal ga je Mirko Mihovec, lahko bi rekli, da je staroselec s Svetja. Po izobrazbi ni kipar ali slikar. Je tik pred upokojitvijo in se že veseli, da bo v prihodnosti imel še več časa za svoje hobije, ki so slikarstvo, kiparstvo, oblikovanje in zbiranje starin. S tem si prosti čas zapolnjuje že skoraj vse življenje. To opazi vsakdo, ki k njemu pride na obisk. Pokazal je veliko svojih del, ki so res mojstrska. Za nekatere je dobil nagrade na slikarskih in kiparskih ex-temporih, na katerih je že večkrat sodeloval, medtem ko se je na kakšen natečaj tokrat odzval prvič.

Kako to, da ste se odločili za sodelovanje na natečaju za spominek občine Medvode?

»Ta natečaj je bil zame izziv. Če se že s tem ukvarjam, zakaj pa ne bi sodeloval. Razmišljal sem, kaj narediti, in menim, da je prav sotočje za začetek najbolj primerno.«

Je ideja v vas zorela dlje časa ali je prišla čez noč?

»Nikoli nisem razmišljal, da bi kdaj iz lesa naredil skulpturo Sotočje. Ideja je prišla predvsem zaradi natečaja. Delam pa druge kipe v podobnem stilu. Zaznamujejo me čiste oblike, dolge, gladke linije, brez balasta, brez podrobnosti. Pravzaprav pa sem enkrat že naredil stol, ki ima naslov Sotočje, in sem ga podaril knjižnici v Medvodah. Je iz hrasta, brez kovinskih delov.«

Nagrajeno delo je precej umetniško. Kako ste ga naredili?

»Vzel sem kos lesa. Lahko je malo krajši ali daljši, to že pogojuje, kako velik bo izdelek. Najprej les začnem obdelovati na grobo, nato na fino. Začne se z motorno žago, konča z brusnim papirjem. Naredil sem le tega, ki sem ga oddal na natečaj. Ne moreš namreč izdelati študije, prototipa. Delaš in odvzemaš toliko časa, da prideš do oblike, ki se ti zdi ustrezna. Izdelek je bolj ali manj takšen, kakršnega sem si na začetku zamislil in zanj v nekaj potezah narisal skico. Končan je bil v dveh dneh, skupaj sem zanj potreboval okrog deset ur.«

Je precej velik. Verjetno se da narediti tudi manjše?

»Seveda se da, čeprav meni ustreza najbolj prav tale velikost, okrog 40 centimetrov, za večjega pa moraš imeti seveda večji material.«

Menite, da se bo ta spominek prijel, zaživel?

»V nekem smislu je zaživel že sedaj. Poglejte, tu pred nama je oblika navideznega zlitja dveh rek, ki je do sedaj nismo poznali. Igrivejša zelena Sora narahlo odrine mogočnejšo Savo, vendar jo ta objame in sprejme v še mogočnejši tok. Ta skulptura se lahko naredi tudi v kamnu, lahko bi stala za zgradbo Občine Medvode, kjer bi po mojem razmišljanju morala biti Forma Viva. Plinsko postajo bi bilo treba prestaviti drugam, da bi se tukaj uredil park, ki bi nam ga marsikdo zavidal. Če pa bo spominek res predstavljal Medvode, bodo morali povedati tudi drugi. Kakšne velike serije se ne bo dalo delati, lahko se pa odlije v bronu ali v kakem drugem materialu. Narediti se da marsikaj, lahko se tudi nekoliko pomanjša, tudi cenovno bi bilo to bolj primerno. V lesu več enakih ne moreš narediti. Vsak bi bil malce drugačen, morda še celo lepši. Kako bo s tem spominkom naprej, je stvar dogovora.«

Koliko jih sploh lahko naredite?

»To je težko vprašanje. Pet, šest, več nikakor ne, ker bi se potem ponavljal. To ni serijska proizvodnja. Kot spominek za širše turistične namene to zagotovo ni. Narediti bi ga bilo mogoče v nekaj primerkih.«

Ste presenečeni nad izborom?

»Na natečaj sem se prijavil, ker ustvarjam iz lastnega veselja in ne zaradi razpisanih nagrad ali velikih zaslužkov. Menil sem, da je izdelek dober, predvideval pa sem tudi, da zato, ker to ni turistični spominek, pripravljen za serijsko proizvodnjo, ne bo prišel v ožji izbor. Z delom sem kar zadovoljen. Svoje izdelke namreč obdelujem tako dolgo, da se mi pokaže oblika, ki mi je všeč.«

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 18. junij 2016 / 12:51

Dekle, ki ve, kaj hoče

Prihodnji ponedeljek se bo s svojo skladbo za harfo in harmoniko na koncertu dijakov komponistov v Ljubljani predstavila tudi Tržičanka Nika Meglič, dijakinja drugega letnika Konservatorija za glasbo...

Objavljeno na isti dan


Žirovnica / nedelja, 15. julij 2007 / 07:00

Poenotili cene komunalnih storitev

Žirovnica - S sklepom občinskega sveta v Žirovnici so se s tem mesecem spremenile cene storitev komunalnega podjetja Jeko-in, s čimer so jih izenačili s cenami na Jesenicah. Kot...

Jesenice / nedelja, 15. julij 2007 / 07:00

V stari bolnišnici tudi stanovanja

Jesenice - Železarna Jesenice je že pred časom prodala stavbo stare bolnišnice oziroma obratne ambulante. Sedanji lastnik je podjetje Čarman Bled, d. o. o., ki objekt namerava obno...

Kranjska Gora / nedelja, 15. julij 2007 / 07:00

Hočejo lastniki zemljišč v Planici iztržiti več?

Kranjska Gora - Že prejšnji teden se je iztekel petnajstdnevni rok, v katerem bi se lastniki v Planici morali odločiti, ali bodo svoja zemljišča prodali ali oddali v najem za pot...

Zanimivosti / nedelja, 15. julij 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Na kmetiji v Rovtah nad Podnartom smo jih obiskali v nedeljo popoldan in jih zmotili pri pospravljanju otave. Pri večini del še vedno, kljub visoki starosti, po najboljših močeh pomaga...

Zanimivosti / nedelja, 15. julij 2007 / 07:00

Sosedje na jubilejni gasilski vaji

Jezersko - Letos je minilo dvajset let, odkar je takratni komandant gasilcev v Železni Kapli Willi Wurm dal pobudo za sodelovanje gasilcev Železne Kaple, Rebrce in Jezersk...