Od podzemlja do najlepšega razgleda

Besedilo: Suzana P. Kovačič
/ 06:00

Družinsko planinarjenje pod vodstvom Ančke Lebar je v vrtcu in šoli v Predosljah trdno zakoreninjeno.

»Naše bližnje okolja skriva prelepe naravne lepote in žal bi mi bilo, če za to ne bi izvedelo več ljudi, še posebej tisti, ki znajo ceniti naravo in poskrbeti, da naravno okolje ostane čisto in neomadeževano,« je povedala Ančka Lebar, pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Predoslje, ki že od šolskega leta 1994/95 vsako leto vodi družinsko planinarjenje kot obogatitveni program vrtca in Osnovne šole Predoslje. V vseh teh letih so imeli skoraj štirideset izletov, nekaj teh so ponovili že z drugo generacijo otrok. Izleti so med šolskim letom ob sobotah v lepem vremenu. »Udeležba je vedno zelo dobra. Manj kot petdeset udeležencev na posameznem izletu je malokdaj, na obisku v Kekčevi deželi je bilo na primer več kot sto udeležencev,« je povedala Lebarjeva, ki ji pri organizaciji izletov pomaga soprog Ivko, pri pisanju opisnih tekstov planinskih poti pa vzgojiteljica Vesna Šter. »Pri organizaciji izleta upoštevam, da se nam lahko pridružijo najmlajši člani družin, da do cilja izleta pridemo po nezahtevnih poteh v eni uri oziroma v uri in pol in da se do izhodišča pripeljemo z avtomobili,« je razložila Lebarjeva.

Vitaminski bonbon za spodbudo

V teh letih so občudovali najvišje ležeči slap Čedca na Jezerskem, se pomerili v prostem plezanju na umetnih stenah pri Domu pod Storžičem in na planini Šija, praznovali prihod jeseni s kostanjevim piknikom na Štefanji gori in na Jamniku, spoznali svet podzemlja v Železni jami na Gorjuši, Jami pod Babjim zobom in v Šentanelskem rudniku živega srebra, sopihali na zimskem pohodu na Vršič, uživali v zimskih radostih na drsalkah, sankah in smučeh ter dosegli cilj na najvišjem vrhu Pokljuke, Debelo peč.

Potepali so se po Polhograjskih Dolomitih (Polhograjska Grmada-Gonte, Osolnik, Blegoš), Škofjeloškem hribovju (slap Šum v Besnici-Jamnik, Križna gora, Lubnik), Kamniško-Savinjskih Alpah (slap Orglice s Predasljem in izvirom Kamniške Bistrice, Velika planina, Sv. Peter in Primož pod Veliko planino), Karavankah (Jezersko, Zelenica, Valvazorjev dom pod Stolom, Javorniški Rovt pod Golico, Gozd pod Kriško goro, Čemšenik, Kofce in Šija, Velika in Mala Polana, Prevala, stari ljubeljski prelaz, Sv. Peter nad Begunjami, Tromeja), Julijskih Alpah (Pokljuška soteska, Uskovnica, Blejska koča z Debelo pečjo, Vršič, Sleme, Tamar, Martuljški slapovi s planino Jesenje). Na Krnsko jezero in na Komno pa so šli za dva dni.

»Vsi otroci pridobijo knjižico Ciciban planinec, veliko jih že ima Dnevnik mladega planinca, ki ga dobi vsak, ki opravi petnajst izletov. Za mlade pohodnike je to velika motivacija za hojo v planine. Če jim sredi poti zmanjka volje do hoje, jim pomagam prebroditi krizo z različnimi igrami, iskanjem skritega zaklada ali nenavadnih predmetov, vedno pa pomaga vitaminski bonbon iz mojega nahrbtnika,« je povedala Lebarjeva. Veliko je družin, ki se udeležujejo pohodov od začetka, nekateri otroci so medtem iz vrtičkarjev zrasli že v šolarje. »To me spodbuja, da vsako leto znova iščem nove poti in cilje za naša planinska druženja. Otroci in tudi starši pridobivajo spoštljiv odnos do narave, si medsebojno pomagajo, tkejo se nova prijateljstva,« je še povedala Ančka Lebar.