Kdo je bil Ciril Pregelj?

Da bi delo in življenje tako pomembne osebnosti iz našega kraja tudi bolje poznali, dodajam še kratek življenjepis, ki je povzet po seminarskem delu Nejca Sukljana.

Ciril Pregelj je bil sin ljudskošolskega učitelja in organista Ivana Preglja, ki je poučeval na šoli v Olševku. Pri treh letih mu je umrla mati, oče ga je poslal k sestri na Štajersko (Sv. Lovrenc pod Prežinom, v bližini Celja). Tudi stric je bil po poklicu učitelj in ga je poučeval tudi osnove glasbe. Poleg strica ga je igranja na klavir učila tudi sestrična Karolina, ki se je izobraževala pri ljubljanskih uršulinkah. Pri 16 letih (leta 1903) se je vpisal na Mariborsko učiteljišče, ni mu bilo treba obiskovati pouka klavirja, ker ga je tako dobro obvladal. Že v času šolanja na učiteljišču je deloval kot korepetitor in zborovodja, izkoristil je vsako priložnost, da je v Mariboru obiskoval koncerte, opere in operete (takrat edini način, da je prišel v stik z izvedbami glasbenih del). Takoj po maturi (1908) je nastopil prvo učiteljsko službo na Dobrni pri Celju.

S pomočjo brezobrestnega posojila hranilnice v Žalcu se je 1912 vpisal na dunajsko Akademijo za glasbo, tudi na Dunaju je veliko obiskoval koncerte, operne, operetne in druge glasbene predstave. Zaradi pomanjkanja denarja je na Dunaju ostal le eno leto. Po vrnitvi se je zopet posvetil učiteljskemu poklicu, zasebno je poučeval klavir, na šoli Glasbene matice pa je učil teorijo, harmonijo, mladinsko petje, oblikoslovje in glasbeno zgodovino. Leta 1914 je prevzel vodenje Celjskega pevskega društva, delovanje je sicer kmalu prekinila prva svetovna vojna, vendar je Pregelj društvo vodil vse do leta 1928. Leta 1928 je bila ustanovljena "telovadna in kulturna delavska zveza Svoboda", kjer je Pregelj prevzel vodenje moškega pevskega zbora, prirejali so koncerte v Celju in okolici, zlasti po premogovnih revirjih in industrijskih centrih. Vojni čas je preživel na območju današnje avstrijske Štajerske (na osnovni šoli v Gradcu). Po vojni se je vrnil v Celje in imel velike težave z oblastmi. Predčasno se je upokojil. Preselil se je v Ljubljano (Vižmarje) in kljub upokojitvi še vedno vodil razne pevske zbore in tudi honorarno poučeval. V zadnjem obdobju svojega življenja je prebival v Izoli, kjer je 1. junija 1966 tudi umrl in bil dva dni pozneje pokopan.

V času svojega življenja je napisal okoli petsto skladb, ki so zaradi svoje preprostosti in ljudskosti cenjene in priljubljene. Težišče njegovega dela je na zborovskih skladbah, prevladujejo pa tiste za mladinske zbore. Pomemben del Pregljevega opusa predstavljajo priredbe ljudskih napevov, saj se je veliko ukvarjal tudi z zbiranjem ljudskih pesmi.