Ko človek ostane v stiski, a vendar ne sam!

Zaposlena sem v Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja na Jesenicah kot socialna oskrbovalka – pomoč na domu.

Pri svojem delu se socialne oskrbovalke srečujemo z različnimi socialnimi problemi in težavami starejših občanov pri oskrbi in negi na domu.

Primer moje nove stranke Anite pa mi je še posebej segel do srca.

Po treh mesecih se je vrnila iz bolnišnice v domačo oskrbo. Tu pa so bile razmere zelo slabe. Kaj pa sedaj? Takoj so se povezale socialna služba – gospa Mišičeva, dom dr. Franceta Bergelja z direktorico, gospo Bregantovo ter socialnima delavkama – gospo Žakljevo in gospo Robičevo, Občina Jesenice ter Rdeči križ in ji nudile oskrbo, nego, prehrano, delno zdravila in medicinske pripomočke.

Ob enem mojih prvih obiskov pri Aniti v stolpnici na Titovi 63 pa me je njena soseda, gospa Zinka Blekič, povprašala, kako je z Anito in kaj najbolj potrebuje – da bi ji stanovalci radi pomagali. Po dveh dneh skoraj nisem mogla verjeti svojim očem, ko me je pričakal paket z vsemi potrebnimi stvarmi za njeno osebno higieno. Gospa Zinka je namreč takoj organizirala akcijo s pobiranjem prispevkov v denarju in oblačilih pri sostanovalcih.

Lepo in toplo mi je bilo pri srcu, ko sem videla, da so ljudje, pa čeprav v tako veliki stolpnici, še vedno pripravljeni pomagati človeku (sostanovalcu) v stiski.

Irena Kožar