Med sosedi 44

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 29. junij 2007 / 06:00

V začetku julija običajno precej na tujem živečih Slovencev obišče Slovenijo in se udeleži tradicionalnih srečanj. Najpomembnejši sta Tabor Slovencev po svetu, ki bo jutri, 30. junija, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, in Srečanje v moji deželi, ki bo v nedeljo, 1. julija, v Bohinju. Na obe prireditvi prihajajo tudi predstavniki Slovencev v zamejstvu. Oboji, Slovenci po svetu in Slovenci, živeči v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, pa se bodo srečali v četrtek, 5. julija, na tradicionalnem srečanju v državnem zboru v Ljubljani, ki se ga udeležijo tudi pomembni predstavniki slovenske države.

Zaščita slovenščine v javnem življenju je še naprej osrednji problem Slovencev v Italiji in Avstriji. V Italiji skuša sedanja vlada uzakoniti rabo slovenščine na vseh območjih dežele Furlanije in Julijske Krajine, kjer živijo Slovenci, tudi v Kanalski dolini in na Goriškem, vendar krajevni dejavniki marsikje temu nasprotujejo. Tržaška občina naj bi po najnovejših informacijah ukinila delovno mesto prevajalca za slovenski jezik, glasnejši pa so tudi zagovorniki prekinitve sodelovanja med koprskim in tržaškim pristaniščem, ker naj bi prvo zajedalo drugega, čeprav je sodelovanje med pristanišči del Osimskih sporazumov. Slovenija naj bi namenoma zamujala pri gradnji železnice med Koprom in Trstom in petega prometnega koridorja, zato se tržaška oblast dogovarja za koridor Baltik-Jadran brez Slovenije. Desnica v tržaškem občinskem svetu nasprotuje obisku župana Roberta Dipiazze v Sežani in v Ljubljani.

Tudi na Koroškem je vedno manj možnosti, da bi se do poletja dogovorili za število dvojezičnih krajevnih tabel, čeprav zvezni kancler Alfred Gusenbauer še vedno upa v dogovor do zadnjega zasedanja avstrijskega parlamenta pred počitnicami, ki bo 6. in 7. julija. Zvezni kancler je optimist, čeprav torkov pogovor na Dunaju ni prinesel rešitve. Na Dunaju so se več ur pogovarjali kancler in podkancler Alfred Gusenbauer in Wilhelm Molterer, koroški deželni glavar Jörg Haider, predstavniki koroškega Heimatdiensta (KHD), predstavniki slovenskih organizacij in župani nekaterih občin na dvojezičnem območju. Kanclerjev predlog za 163 dvojezičnih krajevnih tabel z možnostjo postavitve dodatnih tabel (razširitvena klavzula) ni sprejemljiv za slovensko stran, ki trdi, da niso upoštevane odločbe ustavnega sodišča in 7. člen Avstrijske državne pogodbe in bi moralo biti sedaj postavljenih okrog 200 tabel. Vladna ljudska stranka je za nekoliko razširjen lanski seznam 141 tabel, deželni glavarja pa vztraja, da bi moralo biti število tabel odvisno od vnovičnega štetja Slovencev. Po njegovem mnenju prebivalci Koroške ne potrebujejo dodatnih krajevnih dvojezičnih tabel.

Zanimiva in tudi presenetljiva je izjava predsednika koroškega Heimatdiensta Josefa Feldnerja, ki je na pogovoru v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru dejal, da dvojezični krajevni napisi ne pomenijo več nobene nevarnosti za nemško govorečo večino. »Po padcu komunizma in vstopu v Evropsko unijo in Nato Slovenija ni več nevarna za Koroško. Nemško govoreči Korošci lahko živimo brez strahu, saj smo v veliki 97-odstotni večini in lahko v tem primeru pokažemo zdravo nacionalno samozavest,« je dejal nekdanji najhujši nasprotnik pravic Slovencev na Koroškem.