Blejska folklorna skupina v Braziliji (Foto: Arhiv FS Bled)

Brazilci so plesali polko

Čeprav je od gostovanja v Braziliji minilo že dva meseca, so spomini članov blejske folklorne skupine še vedno sveži, nepozabni.

Bled – Če člani Folklorne skupine Bled, ki je lani praznovala 60 let delovanja, ne bi bili tako radovedni, samozavestni in tudi pogumni, potem zanesljivo ne bi nastopali v Braziliji. Tako pa so. Aprila so kot edina tuja folklorna skupina sodelovali na mednarodnem folklornem festivalu v brazilskem mestu Caruaru v zvezni državi Pernabuco v severovzhodnem delu te velike južnoameriške države. Ker jih je zamikalo nastopiti v malo znani deželi, so se prijavili na razpis Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, ki je članica svetovne folklorne organizacije C.I.O.F.F. in uspeli. Čeprav so imeli precej težav z letalskimi kartami in potovanjem preko Benetk, Pariza, Sao Paula in Recifeja, so vztrajali. Folklorne skupine iz nekaterih drugih evropskih držav so prav zaradi teh težav odpovedale sodelovanje. »Naše potovanje je bilo zaradi tega nekoliko dražje, vendar upamo, da bomo s pomočjo pokroviteljev potovanja, ki smo jim za pomoč hvaležni, in z zaslužkom od naših nastopov kmalu pokrili stroške,« so povedali v torek na Pogačnikovi domačiji v Otočah Mateja Repe iz Zgornjih Gorij, predsednica folklorne skupine, Primož Jan iz Spodnjih Gorij, somentor skupine, in Franci Pogačnik iz Otoč, ki je že 25 let plesalec folklorne skupine. Njihova prtljaga je bila kar obilna, saj so bili v njej tudi značilni slovenski izdelki (kozolec, skrinja, čipke, zibelka …) za razstavo izdelkov domače obrti, ki so jo organizatorji pripravili med festivalom.

Blejci so bili s svojim plesom in nošo za Brazilce nekaj posebnega tudi zato, ker so bili edini gostje na festivalu. Dnevno so nastopili tudi po trikrat, tako da jim za »turizem« ni ostalo veliko časa. Le redki domačini so vedeli za Slovenijo. Znana jim je bila le Evropa. Presenečali so s svojo prijaznostjo, neposrednostjo, talentom za petje, glasbo in ples. Tudi v nesreči in pomanjkanju plešejo in pojejo. Po nekaj poskusih jim ni bil problem zaplesati tudi polke. Brazilija ostaja za nas enkratna in nepozabna, so povedali Primož, Franci in Mateja, ki ima zaradi svoje vztrajnosti in iznajdljivosti največ zaslug za uspešno pot v veliko deželo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 1. oktober 2022 / 08:40

Pohod na Rim

Letos mineva sto let od zloglasnega »Pohoda na Rim«, 28. oktobra 1922, po katerem je njegov Vodja (Duce) vsilil Italiji svojo fašistično diktaturo. Na nedeljskih volitvah pa je v Italiji znova zmagala...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.