Kralj RAAM-a je doma

V nedeljo se je v Slovenijo vrnil Jure Robič, ki je tretjič zmagal na Dirki čez Ameriko (RAAM). Petdeset odstotkov možnosti, da bo naskakoval še četrto zmago, kar doslej ni uspelo še nikomur.

Brnik - »Težko je vse opisati le v nekaj stavkih. Ko sem prikolesaril skozi cilj, sem bil prazen, apatičen. Dirka te psihofizično popolnoma izčrpa. Ob tem sprejemu pa mi kar kocine pokonci stojijo, še prihaja za mano. Vesel sem, da mi je uspelo zmagati tretjič. Uspelo mi je s pomočjo enajstčlanske ekipe, s katero smo se odlično ujeli. Dali so mi veliko pozitivne energije. Toliko je bilo smeha. Na start sem šel sproščen, kot bi se šel peljat do Jesenic in nazaj in ne na RAAM. Pol uspeha gre zagotovo pripisati fantom, ki so bili ob meni,« so bile prve besede Jureta Robiča na letališču Brnik, kjer so ga pričakali domači in prijatelji. Spremljevalna ekipa je bila na RAAM-u prvič, vodja ekipe je bil Jure Velepec, ki je dejal, da je v športu videl že marsikaj in da kdor misli, da je videl že vse, mora priti na RAAM: »Treniram športnike, poznam napore. Ko pa vidiš RAAM, je vse to še precej huje. To so nenormalni napori, trpljenje. Projekt je bil težji, kot sem si predstavljal.«

Kljub naporu Robič tokrat v cilju ni bil popolnoma izčrpan. »Imel sem povsem čisto glavo. Cilj je bil le zmaga, ni bilo pomembno, kakšna bo prednost. Če bi šel na polno do konca, bi bila razlika do Faschinga osem do devet ur. Dve milji pred ciljem sem šel raje še za dve uri spat. Psihično sem dirko prestal najbolje doslej,« je razložil Robič, ki je za približno 4.800 kilometrov dolgo traso potreboval 8 dni, 19 ur in 33 minut in za slabe štiri ure premagal največjega tekmeca Avstrijca Wolfganga Faschinga. Robič je po Faschingu in Kischu postal tretji človek, ki mu je uspelo na najtežji dirki na svetu zmagati trikrat. Pred odhodom v Ameriko je dejal, da bo to njegov zadnji RAAM, sedaj razmišlja že malce drugače: »Ženi sem obljubil, da bo to moj zadnji RAAM. Potem me je pa klicala v Ameriko in mi rekla nekako: Jure, da veš, drugo leto greš še na četrto zmago. Zadnja odločitev bo zagotovo v družini. Približno petdeset odstotkov možnosti je, da nastopim tudi prihodnje leto. Bom pa vsekakor v kolesarstvu še aktiven. Ta projekt te izčrpa ne le psihofizično, temeč tudi finančno. Denarnih nagrad ni bilo, porabili pa smo vse, kar smo imeli. Res hvala pokroviteljem.«