Občina Brežice

Župan Ivan Molan predstavlja in vabi v občino Brežice

Kaj je po vašem mnenju tisto vzdušje, ki jih obiskovalec začuti v vaših krajih?

»Vzdušje med ljudmi, ki živijo v mehko razgibani pokrajini, ob sotočju voda in objemu z vinsko trto poraslih gričev je sproščeno, prijetno, predvsem pa gostoljubno. Tu se kazalci premikajo počasneje, ljudje si še vedno vzamejo čas za pogovor z družino, prijatelji, gosti ali povsem naključnimi obiskovalci.«

V katerem delu turizma vidite bogastvo vaše občine, kaj se spodbuja in razvija?

»Pri nas je možno dobiti praktično skoraj vse turistične produkte, razen tistih ne, ki so vezani na sneg. Imamo termalno vodo, naravne in kulturne znamenitosti, vinske ceste, kolesarske poti, pešpoti, muzej, naravni park Jovsi.

V bližini imamo mednarodno letališče, železnico in avtocesto, gonilna sila razvoja turizma so tudi bližnje Čateške Toplice. Letno v občini beležimo več kot 500.000 nočitev. Želimo vzpostaviti ustrezno infrastrukturo, ki bo mesto povezovala tudi s podeželjem, kjer naše goste pričakujejo žlahtni vinotoči, pristno domače vzdušje se nadaljuje vse vzdolž vinske ceste, toplo dobrodošli boste tudi na kmečkih turizmih. Na pot se lahko odpravite tudi s kolesom, saj imamo dobro označeno Brežiško kolesarsko pot, ki vas popelje mimo zelenih voda reke Krke, čez zaobljene griče vse do meja naše občine.

Naravne danosti so predvsem termalni vrelci, reke in repnice, imamo izredno bogato zgodovino, saj imamo štiri gradove (gradovi Brežice, Mokrice, Pišece in Bizeljsko), najlepšo poslikano viteško dvorano na Slovenskem in kar 36 cerkva.

Predvsem repnice pa so posebnost naše občine. To je nenavaden peščeni svet, skrit globoko v nedrjih narave. Obiskovalci so očarani nad združitvijo čudesa narave in delom človeških rok. Narava je bila v teh krajih radodarna, kot da je čutila, da bodo tod živeli dobri, preprosti in veseli ljudje.

Repnice so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Ime so dobile po repi, ki so ljudje poleg drugih poljskih pridelkov shranjevali v njih. Peščene luknje spadajo med avtohtono naravno, zgodovinsko, etnološko in kulturno dediščino tega območja. Najgloblja repnica meri v globino 12,5 metra, v kateri je konstantna temperatura in vlaga. Zelo pomemben dejavnik je vlaga, ki veže silikatne delce skupaj. To omogoča, da se repnice ne sesujejo, saj pri nobeni ni uporabljen gradbeni material. (Najbolj znane repnice so na Brezovici in sicer: Šekoranjeva repnica, repnice pri Kelharju, Najgerjeva repnica ter repnica pri Ogorevčevih v Stari vasi). Repnice v svojih globinah danes hranijo vina in vonj po preteklosti, medtem ko so nekoč v njih shranjevali tudi ostale pridelke.«

Kako se krajina, kulturna dediščina, aktivno preživljanje časa povezujejo v celoto?

»Občina Brežice ima odlično geostrateško lego in odlične naravne danosti, kar je osnovni pogoj za razvoj turizma. Tako se v celoto zlivajo kulturna in zgodovinska dediščina ter naravne danosti.

Čolnarjenje po reki Krki, ribolov, obisk termalne riviere, kolesarjenje in pohodništvo obiskovalce popeljejo mimo gradov, cerkva, mednarodni festival stare glasbe se prepleta z oživljanjem starih kmečkih običajev.

Tako imamo brežiško kolesarsko pot, ki vas popelje med griče, ki so posejani s sadovnjaki in vinogradi. Del Kolesarske poti poteka tudi po Bizeljsko-sremiško vinsko turistični cesti ob kateri lahko uživate ob izbranih vinih in specifični kulinariki za te kraje. Poleg prej omenjene vinske ceste si lahko turist popelje še po Podgorjanski vinski cesti in uživa v dolenjskem posebnežu cvičku.«

Kateri dejavniki vse se vključujejo v turizem, utrip teh krajev in življenje?

»Za brežiško občino je značilna aktivna udeležba vseh občanov pri promociji turizma. Lokalna turistična društva, aktivi kmečkih žena, gasilska društva, osnovnošolci in srednješolci, številna društva in folklorne skupine, celo lovci in policisti ter seveda občina, vsi se povezujejo in sodelujejo pri predstavljanju turistične ponudbe. Za prijazno in prijetno podobo se z združenimi močmi trudimo vsi občani, saj je skoraj vsak občan tudi član vsaj enega društva. Bogata društvena dejavnost povezuje ljudi in pripomore k celotnemu videzu kraja.«

Skozi katere običaje in praznike se kraji vaše občine najbolje začutijo?

»Rdeča nit prireditev v naši občini je glasba, pa naj bodo to koncerti, ljudska pesem, zabavna glasba ali zvok klopotca med trgatvijo.

V Brežicah je svoj dom našel Festival Brežice, ki v poletnem času gosti svetovno znane umetnike stare glasbe. Poseben srednjeveški čar daje koncertom okolje slavnostne dvorane v Brežiškem gradu, ki je največji baročno poslikan prostor pri nas.

Prireditev »Brežice-moje mesto« je prikaz »domače« kulture, stvaritve domačih kulturnih društev, turističnih društev in posameznikov iz Brežic in okolice ter njihova predstavitev na velikem odru pred širšo domačo javnost. Želimo si, da bo festival postal nekakšna kulturna vez med občani in obiskovalci.

»Dobovski fašjenk« je postal že tradicionalen in je pravo nasprotje resnemu festivalu. Odvija se v pustnem času, privablja pa karnevalske skupine iz Slovenije in tujine. K večanju kulture pitja, kakovosti vina in strokovnega znanja je namenjen »Praznik vin na Bizeljskem«, ki ga v začetku leta pripravljajo tamkajšnji vinogradniki. Občina Brežice ima svoj praznik v oktobru in ga zaznamujejo različne kulturne prireditve in koncerti.

V občini se tudi trudimo z obujanjem starih kmečkih običajev in tradicionalnih kmečkih del. Na rekonstruirani Banovi domačiji v Artičah si lahko ogledate kmečko arhitekturo, tu se odvijajo etnološka srečanja, lahko si ogledate prikaz običajev žetve, mlačve, ipd.«

Kako dojemate reko Krko, »modro žilo« Dolenjske, za vaš kraj in celotno Dolenjsko?

»Občina Brežice je bogata z vodami. Skozi občino potekajo reka Sava, Krka in mejna reka Sotla. Ob reki Krki je športno rekreacijski center Grič, ki nudi prostor za piknike, lahko pa se spustite s kajakom po reki. Na reki Krki so vsako leto organizirani skoki z lesenega mostu na Borštu. Pogumni skakalci se v različnih slogih zavihtijo v globine zelene lepotice. Jate labodov je moč opazovati od Otočca pa vse do Brežic. Pri nas reka Sava ločuje Štajersko in Kranjsko, kar je izvor mnogih šal. Reka Sotla nas povezuje z obmejnimi prebivalci sosednje Hrvaške in Krka povezuje Dolenjsko. Ob sotočju rek se združujejo tudi ljudje, kjer ni več pomembno, od kod si, temveč samo, kdo si. Ljudje odprtih rok sprejmejo obiskovalce in jim ponudijo okus po preteklosti, ko v senci dreves postrežejo s kozarcem vina, ki je rezultat pridnega dela, predanosti in milosti narave.

Reke so nas vedno povezovale, kakor se reka Krka izliva v Savo, tako so se nekoč pa tudi danes interesi prebivalcev zlivali v en tok.«

Nam lahko zaupate tudi kakšne cilje, želje za prihodnje?

»Imamo mnogo ciljev in želja za prihodnost naše občine. Predvsem želimo postati najuspešnejša kontinentalna destinacija v Sloveniji, saj imamo za to vse naravne danosti in resurse za doseganje ciljev. Ker se zavedamo vloge ljudi, vlagamo veliko v izobraževanje, tako je v postopku ustanavljanja Fakulteta za turizem.

Naj vas na koncu povabim na potep v kraje, kjer se stikajo svetovi, kjer se čas ustavi in kjer bo vsakdo našel nekaj zase, za svojo dušo in upam, da se boste obiskovalci radi vračali v naše prelepe kraje.«