Nevarni gozdni sprehodi

V gozdovih okoli Kranja so se razširile gosenice, ki lahko povzročijo vnetje s srbečico ali celo težave z dihanjem.

Kranj – Že nekaj dni na Zavodu za gozdove in na Zavodu za zdravstveno varstvo opozarjajo, da so se v gozdovih okoli Kranja, zlasti na območju Hrastja razširile gosenice hrastovega sprevodnega prelca. Majhne dlakaste gosenice so nevarne za ljudi, saj lahko povzročajo srbečico in pordelost kože, v hujših primerih tudi težave pri dihanju. Gosenice imajo na hrbtni strani temno rdeče pege, iz katerih izraščajo trde dlačice. Trebušna stran je zelenkaste barve, bočno pa je belkasta. Čez dan se zadržujejo v gnezdih, ki so obdana z rahlim zapredkom tankih srebrnkastih niti. Gnezda so praviloma v rogovilah vej in na deblu ter dosegajo velikost do manjše melone. Ponoči se gosenice odpravljajo na hranjenje v krošnje, kjer žro listje in popke. V zgodnjih jutranjih urah se vračajo v gnezda. Po drevesu in po tleh se gibljejo v koloni po ena, v značilnih »procesijah«, če pa jih je veliko, so razvrščene v več vrst. Pri pohodu sproti predejo nitke, ki se oprijemajo na drevo. Sredi julija se gosenice zabubijo in po treh tednih se izležejo metulji. Gosenice imajo drobne ožigalne dlačice, ki ob dotiku s človeško kožo povzročajo vnetje s srbečico, to je gosenični dermatitis ali lepidopterizem. Posebno občutljivi so otroci in starejši ljudje. Zato velja opozorilo, da se je treba izogniti vsakršnemu stiku z gosenicami in njihovimi ostanki. Pri gibanju v bližini dreves, napadenih z gosenicami, si je treba zavarovati kožo, dihala in oči, pri hujših oblikah goseničnega dermatitisa in pri težavah z dihanjem pa je treba poiskati zdravniško pomoč.

Gosenice hrastovega prelca sicer povzročajo precej škode tudi na hrastovih drevesih, saj obžrejo plodove, pri starih drevesih se sušijo vrhovi, mlada pa propadajo. Kakšno škodo bodo povzročile gosenice, še ni znano.