Tricikel gre po ZDA

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Jernej Stritar je pred dvema letoma uspešno oblikovalsko prenovil podobo časopisa Gorenjski glas in poskrbel za novo celostno podobo podjetja. Tokrat so v ZDA opazili celostno podobo projekta Tricikel in ga uvrstili v prestižno oblikovalsko revijo Print.

Revija Print, ena najpomembnejših na področju grafičnega oblikovanja v ZDA, je tudi letos izdala posebno številko namenjeno pregledu najboljšega evropskega grafičnega oblikovanja. V izbor del, ki predstavljajo Slovenijo, je uvrstila celostno grafično podobo za Tricikel, oblikovalca Jerneja Stritarja. Mednarodna žirija, sestavljena iz priznanih strokovnjakov s področja vidnih komunikacij, kot so Julia Hasting, Toby Southgate in Jakob Trollbäck, je v izbor najboljših evropskih del uvrstila še dva slovenska prispevka oblikovanja, Iviana Kana Mujezinovića in Luks studio iz Ljubljane. »Uvrstitev med najboljše pomeni predvsem pomembno referenco pri nadaljnji promociji doma in po svetu,« je povedal Jernej Stritar iz Tricikla. Revija Print je s posebnimi izdajami tudi nekakšen "katalog" oblikovalcev in oblikovalskih studiev po svetu. V pregledih se osredotočijo predvsem na Evropo in ZDA, v posameznih prispevkih pa pokrivajo tudi ostali svet. »V posamezni državi mora biti dosežena določena kvalitativna raven, da se ta sploh uvrsti v izbor, tako denimo, predlani Slovenija ni bila uvrščena. Nasprotno so letos člani komisije posebej pohvalili Slovenijo, kar navsezadnje pomeni tudi promocijo države.« Kaj pomeni tak uspeh, ZDA so velik trg, a ne vedno obljubljena dežela? »Prestižno veliko, poslovno malo. Treba je narediti še kaj več, da dobiš posel v ZDA,« meni Stritar.

Tiskani medij in splet sopotnika

V čem so danes inovativni pristopi na področju vidnega komuniciranja? Kam gredo trendi in ali se jih vsaj v širših okvirih velja držati? »Tukaj lahko hitro potegnemo ločnico med razvitimi in nerazvitimi trgi. Razvitost mislim predvsem v smislu, ali je določena družba razvila vse potrebne podsisteme, da lahko absorbira nekaj, čemur rečemo napredek, inovativnost. V Sloveniji velikokrat odkrivamo stvari, ki so v tujini povsem normalne. Danes se že vsak menedžer zaveda, da njegovo podjetje potrebuje vizualni identitetni sistem, oziroma celostno podobo, ne zaveda pa se dejanskega pomena strokovno izvedenega projekta. Kako bi si sicer lahko razložili nemalo primerov, ko se izdelava tako pomembnega izraza podjetja prepusti lokalnemu tiskarju ali nekemu oblikovalcu iz rumenih strani brez potrebne izobrazbe ali referenc,« je prepričan Stritar in nadaljuje: »Jasno je, da taksne odločitve v najboljšem primeru generirajo povprečnost, največkrat pa katastrofo. Inovativnost ter z njo povezan napredek lahko gradimo le na določenih temeljih, ki pa niso zgolj vprašanje infrastrukture, temveč tudi superstrukture, mislim zlasti na ozaveščenost in izobraženost naročnikov. Ker sem optimist, se mi zdi, da gre Slovenija proti boljši prihodnosti ter vstopam v družbo razvitih. Tam strokovnost nekaj pomeni.«

Tricikel je projekt, Stritar ga je razvil skupaj z Urošem Sobočanom, ki združuje ustvarjanje na področju vidnih komunikacij, predvsem grafičnega oblikovanja in ilustracij. Že dolgo je na pohodu nov medij, svetovni splet. Kako kot šolani grafični oblikovalec vidite sodobne medije na oblikovalskem področju in ali je svetovni splet edina prihodnost? »Veliko se govori o skorajšnji popolni prevladi spleta nad ostalimi mediji sporočanja. Tako naj bi se v prihodnjem časopisni trg v celoti prenesel v elektronsko obliko, tiskane oblike pa naj bi bile zgolj nekakšen elitni izdelek. Splet seveda omogoča veliko novih in zanimivih načinov komuniciranja, vendar v obstoječih razmerah ni alternativa tiskanih izdelkom. Kot oblikovalec gledam na splet kot na še eno obliko medija s specifičnimi pogoji vidnega komuniciranja, ki pa ima svoje prednosti ter slabosti,« o prevladi spleta razmišlja Jernej Stritar, a hkrati verjame, da bi vedno pogrešali otipljivost, vonj in obliko, ki jo nudi tiskana forma. »Zato mislim, da bo splet še naprej le sopotnik tiskanega, morda pa tudi obratno.«