Druga plat medalje o "nordijski hoji"

Besedilo: Silvo Kristan
Kategorija: Gorenjska / sreda, 20. junij 2007 / 06:00

Po deželi se širi nova športna moda - "nordijska hoja". Javna občila ji pojejo slavospeve, celo doktorji znanosti so se vključili v ta evforični modni tok. In Moja Gorenjska seveda plava s tokom. Ker ni vse zlato, kar se sveti, je prav, da bralci spoznajo tudi drugo plat medalje.

Pojem 'nordijska hoja' kot kronološko in jezikovno vprašanje

Najprej so pred nekaj leti nekritični Slovenceljni uvozili tuj izraz nordic walking, ki naj bi označeval ''novo športno dejavnost'', ki je menda zadnji ''nordijski športni hit''. Gre za uporabo smučarskih ali pohodnih palic pri hoji po kopnem. In ker je ta dejavnost v ''zadnjem času'' nastala na Nordijskem, tako trdijo nekateri, jo je treba imenovati nordic walking (slovensko nordijska hoja). S strokovnega zornega kota je zelo neugledna trditev, da je hoja s smučarskimi/pohodnimi palicami nastala v ''zadnjem času(!) na Nordijskem''. Mnogi Slovenci so pri hoji v naravi uporabljali smučarske palice že takrat, ko so zdajšnji slovenski odkritelji 'nordic walkinga' še trgali hlače v osnovni šoli. Privrženci gorništva že več kot dve desetletji v ustreznem slovstvu zagovarjamo in tudi praktično udejanjamo hojo s palicami. Seveda te oplemenitene gibalne dejavnosti ne prodajamo. Funkcionalnoanatomska členitev hoje s palicami je bila že pred več kot desetletjem in pol objavljena v Planinskem vestniku. Vsaj že dve desetletji so znane tudi tuje empirične raziskave, ki natančno ugotavljajo koristnost uporabe smučarskih oziroma pohodnih palic pri hoji navkreber in pri sestopanju. Pred kakimi dvajsetimi leti, ko se nekaterim še sanjalo ni o 'nordic walkingu', sem na Vošci nad Kranjsko Goro srečal več kot trideset pohodnikov in nihče ni bil brez smučarskih palic. Gorniško izobraženim pohodnikom, zlasti starejšim, je uporaba palic že dolgo časa samoumevna. Zložljive pohodne palice poznamo že dve desetletji. Tudi slovenski smučarski tekači so že pred štirimi desetletji pri poletnem treningu uporabljali smučarske palice ter tako pripravljali mišičje rok in ramenskega obroča na zimski čas. Hoja s smučarskimi palicami torej ni nikakršna ''nova dejavnost'', le podjetniki, vključno z industrijo posebnih palic (ki naj bi bile edine primerne), so odkrili novo tržno področje.

Kar nekaj časa je trajalo, da so ljubitelji tujih izrazov začeli uporabljati slovenski izraz nordijska hoja. Ta izraz pa je nelogičen in nesmiseln tako s semantičnega (pomenoslovnega) kot jezikovno-logičnega zornega kota. Levi prilastek 'nordijska' označuje vrsto hoje (npr. utrudljiva hoja, počasna hoja, hitra hoja, zibajoča se hoja, štirinožna hoja, pokončna hoja … nordijska hoja). Levi prilastek 'nordijska' torej označuje posebno vrsto hoje, ki je značilna za Nordijce. Toda na enak način hodijo tudi Slovenci. Ali je to še 'nordijska' hoja, če tako hodijo Slovenci in drugi svetovljani? Ali je res tako neugledno, če 'nordijski hoji' preprosto rečemo hoja s (smučarskimi/pohodnimi) palicami? Zlasti še, če je tvegana trditev, da so si takšno hojo izmislili Nordijci. Očitno je pristen domač izraz hoja s palicami nekaterim piscem in agitatorjem te gibalne dejavnosti premalo 'nobel', predvsem pa to ni tržno blago. Nobena skrivnost ni, da se najbolje prodaja 'nordic walking', veliko manj 'nordijska hoja', s prodajo 'hoje s palicami (po smučarsko)' pa prodajalci ne bi zaslužili niti za sol. Takšni pač smo.

Najnovejši obrambni poskus izraza 'nordijska hoja' je, da gre pri tej dejavnosti za ''imitacijo teka na smučeh, ki je nordijska smučarska disciplina''. Tek na smučeh je res nordijska smučarska disciplina (alpsko smučanje pa so si izmislili v Srednji Evropi), toda dvotaktni diagonalni korak na smučeh je vendar aplikacija naravne človekove hoje brez palic, te pa si niso izmislili Nordijci. Človek po naravi hodi tako, da se hkrati gibljeta naprej ena roka in drugoimenska noga (npr. leva roka in desna noga). In tega si niso izmislili Nordijci, ampak gre za naravni gibalni stereotip. Seveda je samoumevno, da je najbolj naravno tudi s palicami hoditi na enak način. Torej je izraz 'nordijska hoja' tudi s tega zornega kota dvomljiv.

Na podlagi dokazovanja neustreznosti izraza 'nordijska hoja' so nekateri začeli uporabljati izraz smučarska hoja s palicami, s tem pa zagrešili novo semantično napako. Izraz smučarska hoja je sopomenka za hojo na smučeh. Na smučeh pa hodimo po snegu, ne pa po kopnem in brez smuči. Poletna hoja s palicami torej ne more biti 'smučarska hoja'. Očitno so ta semantični spodrsljaj spoznali tudi 'botri nordijske hoje' in pojavil se je izraz hoja s palicami po smučarsko. Če levi prilastek 'nordijska' ne pove nič, pa izraz hoja s palicami po smučarsko natančno pove, za kaj gre. Gre za imitacijo tehnike hoje na smučeh. In ena temeljnih prvin hoje na smučeh je dvotaktni diagonalni korak. (Prvi takt: leva roka in desna noga; drugi takt: desna roka in leva noga). Ob tem pa se postavlja vprašanje smotrnosti in smiselnosti učenja smučarske tehnike hoje brez smuči. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj je treba v poseben izobraževalni tečaj za učenje dvotaktnega diagonalnega koraka, če je to človekov naravni gibalni stereotip. Smiselno je, da se hoje s palicami po smučarsko učimo na smučeh, poleti pa palice uporabljamo za tisto, kar je bistveni namen s palicami oplemenitene hoje po kopnem.

Kratka kineziološka analiza 'hoje po ravnem po smučarsko'

Kineziologija športa je športoslovna disciplina, ki proučuje gibalne značilnosti različnih športnih dejavnosti. S kineziološkega zornega kota je poglavitna funkcija uporabe palic pri hoji po kopnem dvojna: krepitev rok in ramenskega obroča (kar je pri navadni hoji zanemarjeno) ter razbremenitev nog (kar je še posebno dobrodošlo pri zasedenih in netreniranih osebah ter pri starejših). Sodelovanje rok pri hoji navkreber tudi pripomore, da vzpenjanje ni 'mučenje' in zato lahko traja dlje časa brez počivanja. Slednje pa je pomembno za krepitev srca in ožilja, ki sta šibki točki sodobnega zasedénega človeka. In s tega zornega kota je hoja s palicami po smučarsko (po kopnem in po ravnem!) bolj ali manj nesmisel, razen za bolnike, gibalno prizadete in starostnike. Agitatorji te hoje v javnih občilih največkrat zavajajo z opisovanjem učinka na mišičje rok in ramenskega obroča ter na srčno-žilni ustroj. Njihove trditve ne temeljijo na biomehaničnih razlikah med navadno hojo in hojo na smučeh ter hojo po ravnem in hojo navkreber.

Pri 'kopni' hoji po ravnem je odriv s palico manj izdaten in zato manj krepilen od odriva na smučeh in od opiranja na palice pri hoji navkreber. Pri hoji na smučeh je delo rok bistvenega pomena za premikanje smučarja. Pri slabo pripravljenih smučeh, ki drsijo nazaj, pa roke sploh opravijo največ dela. In celo v zadnjem delu koraka, ko smuči zaradi trenja s snežno podlago izgubljajo hitrost, je potreben še posebno dolg in močan (poudarjen) odriv s palico. Ustrezno mišičje je res maksimalno dejavno od začetka do konca koraka. Pri hoji po ravnem in kopnem so biomehanične okoliščine popolnoma drugačne. Palice niso bistvene za gibanje telesa naprej, ampak sta bistvena nagib telesa (ko telesna težiščnica 'pade' zunaj podporne površine) in odriv z zadnjo nogo, ki ne spodrsava (kot smučka). Telo se nato predvsem zaradi inercije giblje naprej, pri čemer je vložek palic neznaten, bistveno manjši kot na drseči smučki. Intenzivnost poudarjenega odriva z zadnjo palico pri kopni hoji zbledi, na smučeh pa je vložek moči v tej fazi še vedno največji. Odriv s palico pri kopni hoji mogoče lahko korak nekoliko podaljša, niti približno pa funkcija roke in njenega mišičja ni takšna kot pri koraku na smučeh, ko odriv s palico bistveno podaljša korak in čas drsenja prednje smučke. Uporaba palic je za krepitev mišičja rok in ramenskega obroča najbolj učinkovita pri hoji navkreber, ko se včasih dejansko tudi z rokami 'privlečemo' na vrh. Pri hoji navkreber je prav tako zelo učinkovito tudi navadno 'kmečko' soročno opiranje na palice, ne pa samo dvotaktni diagonalni korak, iz katerega nekateri delajo 'znanost' in hkrati trgovsko blago. Seveda pa je smiselna 'kopna' uporaba palic z dvotaktnim diagonalnim korakom na smučarskih rolkah, ker gre za izvrstno simulacijo teka na smučeh in učinkovito krepitev mišičja rok in ramenskega obroča.

Biomehanična analiza torej kaže, da hoja po ravnem s palicami še zdaleč ni tako fiziološko učinkovita kot razglašajo agitatorji. Rabo palic po ravnem smo gorniki vedno šteli za nesmotrno, nepotrebno in nekoristno 'posiljevanje'. Zlasti pri hitri hoji po ravnem je uporaba palic vsiljivo posegala v normalno, skladno in prirojeno gibanje; palice so bile bolj moteče kot koristne. Pri hitri hoji, ko smo npr. v dolini 'lovili' vlak ali avtobus, nas je raba palic ovirala, kaj šele da bi pazili na dvotaktni diagonalni 'smučarski' korak, ki je pravzaprav bistvo prodajanja t. i. 'nordijske hoje'. Zato smo po ravnem palice navadno nesli v eni roki, po izumu zložljivih palic pa jih v dolini spravimo v nahrbtnik. Seveda je pri zelo hitri hoji tudi opiranje na palice manj izdatno (bolj mimogrede) in zato učinek na mišičje rok in ramenskega obroča zanemarljiv. Tudi tekmovalci v teku na smučeh v okviru svojih poletnih priprav cenijo hojo in tek s palicami navkreber, uporaba palic po ravnem pa se jim zdi nesmotrna in celo moteča.

Celo nekateri udeleženci tečajev t. i. 'nordijske hoje' so se z zdravo pametjo dokopali do sklepov, ki jih potrjuje tudi kineziološka analiza uporabe palic pri hoji po kopnem. Ti sklepi so:

- za krepitev mišičja rok in ramenskega obroča – hoja s palicami navkreber (izlet v naravo, hoja v gore);

- za razbremenitev sklepnih hrustancev (kolena, kolki, hrbtenične hrustančne ploščice) – hoja po bregu navzdol z opiranjem na palice, predvsem pa prožnejša hoja; za ta namen so boljše zložljive palice (ki jih agitatorji 'nordijske hoje' odsvetujejo), ker jih pri hoji navzdol lahko podaljšamo, da se sploh lahko nanje opremo;

- učenje diagonalnega smučarskega koraka in vadba poudarjenega odriva s palicami – pozimi na smučeh ali na smučarskih rolkah (poleti pri hoji je to nesmisel, kot je nesmisel na suhem izvajati plavalne gibe!);

- za krepitev srčno-žilnega sistema (kar nekateri trgovci in šušmarji še posebno obljubljajo) palice niso potrebne; tri različne stopnje obremenitve srčno-žilnega sistema zlahka dosežemo z nadziranim tekom različne intenzivnosti (brez nesmiselnega opletanja s palicami) pa tudi s hojo s palicami navkreber.

Zdi se, da je to vsa 'znanost' o hoji s palicami. Če je za to treba v izobraževalni tečaj in kupiti posebne palice, na katerih piše 'Nordic Walking' (ki naj bi bile edino dobre), lahko bralci sami presodijo.

Dvomljiva znanost

Nekateri razširjevalci t. i. 'nordijske hoje' se nekritično sklicujejo na nekaj raziskav, ki potrjujejo izjemno koristnost hoje s palicami tudi po ravnem. Žal so te raziskave dvomljive, ker gre za uporabo malih vzorcev (11 oseb v kontrolni skupini in 11 oseb v eksperimentalni skupini). Znanost se praviloma ne dela na majhnih vzorcih. Tudi farmacevti preizkušajo zdravila na vzorcih, ki štejejo vsaj 200 (dvesto) preizkusnih oseb. Razširjevalci t. i. 'nordijske hoje' se sklicujejo na ugotovitev, da so npr. pri isti hitrosti hoje na 1600 metrov zaznali boljše fiziološke učinke (merjene s porabo kisika) pri tistih hodcih, ki so uporabljali palice. Toda za takšno ugotovitev pravzaprav sploh ni treba eksperimenta, saj je vendar samoumevno, da je fiziološki učinek večji že zaradi dodatnega 'opletanja' s palicami in tudi že minimalnega opiranja nanje. Toda enak ali boljši fiziološki učinek je mogoče doseči tudi brez palic, če npr. pri hoji podaljšamo korak. Iz tega seveda sledi, da za isti fiziološki učinek ni treba v tečaj 'nordijske hoje' in ni treba kupiti posebnih uvoženih palic (ki naj bi bile edine dobre za hojo!?). Pri močnejšem odrivanju s palicami je seveda res mogoče pričakovati nekoliko večjo energijsko porabo in večji fiziološki učinek na organizem, postavlja se le vprašanje ali je to res najbolj smotrno in smiselno početi z dvotaktnim diagonalnim (smučarskim) korakom po ravnem in po kopnem in vabiti bralce v posebne tečaje, da se bodo naučili diagonalnega koraka, ki je pravzaprav že naravni prirojeni gibalni stereotip.

'Nordijska hoja' – tržno blago

Trije naključno srečani udeleženci tečaja za t. i. 'nordijsko hojo' so prepričani, da je hoja s palicami po ravnem in kopnem z dvotaktnim diagonalnim (smučarskim) korakom predvsem modno trgovsko vsiljevanje, kar seveda ugotoviš šele potem, ko se takšnega tečaja udeležiš in ga seveda plačaš. Kar nekaj kazalcev potrjuje, da stališča absolventov, ki so se izobraževali za t. i. 'nordijsko hojo', ni daleč od resnice. Zgovorno je nagovarjanje bralcev, da ''tehnike nordijske hoje ni mogoče osvojiti v eni sami uri''. Zato je seveda treba v tečaj, ki ga vodi šolan inštruktor, ki ima licenco (dovoljenje) za učenje. Tudi dovoljenje za učenje hoje je tržno blago, saj je vendar treba plačati 'nadučitelja', ki to dovoljenje izda. Zato imajo tečaji ustrezno ceno. Toda eno je prodajati tenis, smučanje, fitnes, ples in druge športne zvrsti, drugo pa diagonalni korak, s katerim se skoraj rodimo. Če to ni podobno prodajanju tople vode ali čistega zraka … V javnih občilih zasledimo tudi opozorila, da ''pohodne palice za nordijsko hojo niso primerne'', kar pomeni, da je treba kupiti one 'prave', na katerih piše 'Nordic Walking'. Zato v svetu cveti trgovina s temi palicami. Tudi pri nas jih uvažajo … In nobena skrivnost ni, da je prodajalec 'pravih' palic velik zagovornik t. i. 'nordijske hoje'. Seveda je tudi nestrokovno opisovanje fizioloških učinkov t. i. 'nordijske hoje' tržna vaba. In tako nekateri prodajajo 'edine prave palice', drugi prodajajo inštrukcije, tretji pa iz tega delajo znanost in pišejo 'romane' v nadaljevanjih. Da pa t. i. 'nordijsko hojo' učijo nestrokovnjaki, ki s športno stroko in še posebno s smučarskim tekom nimajo zveze, je pa sploh posebno vprašanje.

Pa da ne bo nesporazuma: hoja s palicami je koristna. Že več kot dve desetletji hodim s palicami, nikoli pa jih ne uporabljam po ravnem. Več imam od tega, če po ravnem le podaljšam korak. Ne gre torej za dilemo ali hoja s palicami ali brez. Postavlja se le vprašanje, kaj je smotrno in smiselno ter kaj od hoje s palicami res lahko pričakujemo. Gre za to, da bobu rečemo bob. Gre za to, da vemo, kaj nam agitatorji t. i. 'nordijske hoje' ponujajo. In gre seveda za to, da prilastek 'nordijska' opustimo, saj vendar nismo Nordijci.