Črna točka pod Gobavico

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Mengeš / petek, 15. junij 2007 / 06:00

Občina in lastnik ne najdeta skupnega jezika, zato Staretov grad s svojo okolico ostaja neurejen.

Mengeš - Staretov grad, domačinom znan tudi kot Spodnji mengeški grad, zadnja leta kaže zelo klavrno podobo. Posest, ki zajema grajsko stavbo, več gospodarskih poslopij in nekdanjo oranžerijo, ki pa je danes obnovljena v rokah drugega lastnika, je bila zgrajena v 17. stoletju, v svoji zgodovini pa je zamenjala vrsto lastnikov. Po vojni so graščino, tedaj v lasti Alojza Kanca, podržavili in v njej uredili več stanovanj.

Pred nekaj leti je s postopkom denacionalizacije posest prešla v roke sedanjega lastnika Jurija Berlota, ki kljub napovedim o sanaciji objekta in številnih načrtih svojih obljub še ni uresničil. Še več – okrog graščine se nabira vse več različnih predmetov in gradbenega materiala, objekti propadajo in lokacija pod Gobavico postaja tarča vse pogostejših pripomb Mengšanov in začudenih pogledov obiskovalcev kraja. »Lastništvo je znano in občina je tu brez moči. Z lastnikom smo se že večkrat skušali dogovoriti, naj uredi vsaj okolico zgradb, saj mimo vodi sprehajalna pot skozi drevored do smučarskega centra, v bližini pa sta tudi šola in vrtec, a vsi dogovori so doslej padli v vodo. Vedno ostane le pri besedah, naredi pa se nič. Ponudili smo mu že odkup, a se lastnini noče odpovedati, zato smo že razmišljali, da se bo treba poslužiti kakšnih strožjih ukrepov, saj takšen objekt zares ne sodi na to lokacijo,« je kritičen župan Franc Jerič, ki je povedal tudi to, da občina potencialnega kupca za objekt že ima, a sedanji lastnik o prodaji noče niti slišati.

Jurij Berlot, ki se ima namen v nekaj letih v graščino, kjer so še vedno štiri najemniška stanovanja, tudi preseliti, sicer priznava, da gre tudi za uveljavljanje principov, a vztraja, da občina v vseh teh letih v stavbo ni vložila niti centa, čeprav je zemljišče opredelila za družbene dejavnosti. Sam je predlagal, da bi obnovili nekdanjo grajsko pristavo in vanjo preselili knjižnico, a občina projekta ne podpre. Poln zamisli o ureditvi muzeja, živalskega parka, poslovnih prostorov in drugih za Mengeš gotovo dobrodošlih dejavnosti Berlot pravi: »Občina bi rada z grajskim upravljala, a zato nič dala. Ta graščina je imela velik vpliv na razvoj kraja in je Mengšu veliko dala, a Mengeš ji zdaj ni pripravljen dati ničesar,« pravi in dodaja, da je bila v preteklosti okolica res bolj urejena, a da ima zdaj vsaj razvojni program in da se javnemu mnenju zato ne bo pokoraval.