Imajo v Bosni res piramide

Bosna ima piramide. Senzacionalno odkritje, ki mu stroka ne prizanaša, vsakodnevna nova odkritja pa vedno bolj burijo človeško domišljijo in po mnenju odkriteljev tudi krepijo dokaze, da gre res za piramide. Podjetni domačini so vsekakor za.

Bosanske piramide? Ja, seveda, potem pa svizec zavije čokolado …, se zdi povsem neverjetno, da bi sredi Bosne pred več tisoč leti obstajala civilizacija, ki bi zgradila piramide, po mnenju najditelja Semirja Osmanagića, podobne tistim v Južni Ameriki. A vendarle Visoko, manjše bosansko mesto, kakih 30 kilometrov oddaljeno od Sarajeva, zadnji dve leti živi v znamenju tega velikega čuda. Senzacionalna novica je s pomočjo medijev, kaj hitro obšla svet in turistov še posebej v zadnjem letu, ko je na najdiščih »že kaj videti«, v Visokem res ne manjka. »Jebeš zemlju, koja piramide nema,« v novodobnem komercialnem jeziku govorijo napisi na majicah, ki jih podjetni domačini prodajajo na stojnicah nedaleč od izkopanin, ki naj bi govorile o obstoju piramid.

Podobnost s piramidami v Mehiki

Zgodba se začenja s Semirjem Osmanagićem, v Teksasu živečim bosanskim rojakom, poslovnežem in lastnikom tovarne za predelavo barvnih kovin v Houstonu, ki je pred odhodom v ZDA v Sarajevu končal ekonomsko in fakulteto za politične vede. Njegov hobi, po bosanskem odkritju pa očitno tudi njegovo življenjsko poslanstvo, je že več kot deset let arheologija, še posebej pa mu je blizu tako imenovana alternativna zgodovina. Avtor več knjig s tega področja je v knjigi Bosanska dolina piramida zapisal, da je hipotezo o obstoju piramid v Visokem postavil na podlagi podobnosti dveh tamkajšnjih hribov piramidam Srednje in Južne Amerike, kjer se te običajno pojavljajo v parih, ena večja in druga manjša, prva se imenuje piramida Sonca in manjša v bližini piramida Lune. Osmanagić je bil aprila 2005 v Visokem in je videl nekaj podobnega. Hrib Visočiča, ki se s 760 metri višine dviga 220 metrov nad mestom, je z njegove severozahodne strani ob pogledu z glavne ulice mesta videti kot piramida. Podoben, a nekoliko manjši je hrib Plješivica na nasprotni strani doline. Pomislil je, da bi bilo res veliko naključje, da bi narava oblikovala dva hriba tako pravilnih geometrijskih oblik. Na vrhu Visočice so še danes razvaline srednjeveškega gradu, a njega, kot pravi zgodovina izpred 700 ni kaj dosti zanimala, tako je že jeseni istega leta objavil prvo knjigo s hipotezo o možnosti piramid v Bosni. Predvideval je, da bo naletel na nasprotovanje strokovne javnosti, zato je precej pozornosti posvetil medijski podpori, hkrati pa je začel s konkretno akcijo iskanja dokazov. Pregled terena, prva sondiranja s pomočjo globinskih vrtin, kasneje so sledila izkopavanja, idejo pa so takoj podprli tudi s posnetki iz zraka, v nadaljevanju tudi s satelita.

Ustanovili so celo fundacijo Arheološki park: Bosanska piramida Sonca, v okviru katere tudi danes potekajo izkopavanja po hribih okrog Visokega. Fundacija deluje predvsem z denarjem Osmanagića in podjetij iz ZDA, v zadnjem času pa tudi iz Malezije in zasebnikov iz Bosne in Hercegovine. Uradna stroka iz Sarajeva se menda za odkritja v Visokem ne zanima kaj dosti in jih tudi ne priznava. »Visoko naj bi bilo po dosedanjih dognanjih prvič poseljeno v času Ilirov, naša odkritja pa govorijo o kulturi, ki naj bi bila glede na izkopanine stara od 10 do 12 tisoč let,« je ob našem obisku razlagala Aida Softić, brezposelna profesorica geografije, ena izmed mnogih domačinov, ki so našli delo v fundaciji. Je namreč ena od uradnih vodnikov po izkopavanjih. »Pred nedavnim smo za javnost odprli tudi del rova, ki naj bi bil povezan z vrhom Visočice in srednjeveško razvalino na njej. Rov pa je, kot rečeno, mnogo, mnogo starejši.« Tako so na pobočju »piramide Sonca« že izkopali velike kamnite sklade, na katerih so sledovi oblikovanja človeških rok, prisotnost človeka pa je na prvi pogled še bolj opazna pri izkopaninah na hribu na nasprotni strani doline, na »piramidi Lune«. Tam so izkopani kamniti skladi, ki delujejo kot dobro položeni podolgovati tlaki. V Visokem so doslej locirali že pet piramid, največji sta Sonce in Luna, okrog njiju pa so še Zemlja, Zmaj in Ljubezen.

Posel že cveti

Za Visočane, ki jih je v devetdesetih, tako kot skoraj celo Bosno in Hercegovino, prizadela vojna vihra, so tako imenovane piramide in z njimi vedno večje število turistov, pomemben vir zaslužka. Nekaj jih je najela fundacija za zemeljska dela ob izkopavanjih, spet drugi so se znašli sami. Ko je fantič po imenu Irhad Huseinović opazil avtomobila s tujo registracijo, ki sta zavila proti piramidi Sonca, se je s kolesom nemudoma zapeljal naprej in nam kazal pot. Podobno je bil na uslugo kasneje po pešpoti v hrib s kratko razlago, kako in kaj je s piramidami, in seveda marsikatero lepo besedo o Osmanagiću. Kasneje izvemo, da so plače v tamkajšnji usnjarni okrog 200 evrov na mesec, medtem ko je v tujih podjetjih, podružnici slovenskega Preventa ali na Petrolu zaslužek za 100 do 200 evrov boljši. Zato ne preseneča podjetnost domačinov, ki so ob poti do najdišč odprli mini okrepčevalnice s pijačami in seveda stojnice z izdelki na temo piramid. Pol evra stane tudi parkirišče. »Od prodaje se živi bolje, kot od dela v tovarni,« pove lastnik ene takih stojnic in doda: »Pravzaprav je travnik spodaj in tale gozdiček moja last. Tista hiša spodaj je naša …«

V Visoko prihajajo turisti iz vsega sveta, tako zasebniki kot celi avtobusi, pa tudi stroka. K obisku so pripomogli tudi svetovni mediji, ki so že poročali o bosanskih piramidah, med drugim National Geographic, pa številne velike televizijske hiše CBS News, CNN, BBC, ZDF… Fundacija ima tudi spletno stran, ki jo vsakodnevno osvežuje z novimi informacijami in odkritji. Kot je povedala Softićeva, bodo poleti in jeseni intenzivno nadaljevali z izkopavanji, saj so iz dneva v dan bolj prepričani, da gre za eno največjih arheoloških odkritij v zadnjem času. Seveda so navdušeni tudi domačini, saj upajo, da se bo njihovo mesto tako vrisalo na svetovni zemljevid in bodo zato vsi bolje živeli. Zaenkrat živijo kot v pravljici, ki je šele na svojem začetku. In ta je v podobi možaka, ki z velikim mehiškim klobukom na glavi s kočijo prevaža turiste proti piramidam, na trenutke prav duhovita. Prava bosanska.