Sami poskrbimo za varen dom

Besedilo: Boštjan Bogataj
sreda, 12. september 2007 / 06:00

Za boljšo varnost svojega doma lahko veliko naredimo sami, z nekaj denarja pa lahko stanovanje ali hiša postane prava trdnjava.

Nevarnosti na nas prežijo vsepovsod, med vožnjo z avtomobilom, rekreacijo ali doma. Iz črne kronike lahko skoraj v vsakem časopisu razberemo, da je bil nekdo žrtev vloma ali kraje vozila. Kaj lahko sami storimo za varovanje doma? Predvsem smo lahko previdni in izvedemo nekaj preventivnih varnostnih izboljšav.

Marsikdo bo ob tem razmišljanju dejal, da ni tako bogat, da bi si lahko privoščil še varnostne ukrepe. A ti niso nujno povezani s stroški, velik del je opravljen že s skrbnim varovanjem ključev ali pa dogovor s sosedi, ki ob naši odsotnosti (in obratno) popazijo na naše premoženje, policija velikokrat opozarja tudi na označevanje vrednejših predmetov in njihovo slikanje ali pa nakup hišnega sefa. Če pa je lastnik pripravljen za varnost odšteti tudi nekaj denarja, pa se lahko odloči za protivlomno, protipožarno, mehansko, protiropno, fizično-tehnično in video nadzorno varovanje.

Najpogostejša oblika varovanja so protivlomni varnostni sistemi, ki ga lahko sestavlja alarmna centrala, senzorji, ki zaznavajo vlomilce, upravljalniki sistema ter sirena. Alarmne naprave se ločijo po zmogljivostih in funkcijah, nanje pa lahko priključimo tudi protipožarne javljalnike. Med pogoste oblike varovanja sodi tudi mehanska zaščita doma. Mednje sodijo protivlomna vrata, ključavnice in dodatne ključavnice, varnostno okovje in drsniki, tečaji. Na okna lahko namestimo rešetke, varnostno okovje, folijo ali okenske ključavnice. Za varovanje dokumentov in družinskih dragocenosti poskrbimo s trezorji ali varnostnimi omarami. Poznamo varnostne, pohištvene in oklepne trezorje ter trezorska vrata.

Fizično-tehnično varovanje je kombinacija tehničnega in fizičnega varovanja. Pri tem tehnično varovanje pomeni varovanje s sistemi tehničnega varovanja, ki v primeru alarma javijo v dežurni center stanje v objektu, fizično varovanje pa pomeni prihod varnostnikov v primeru sprožitve alarma. V primeru sprožitve alarmnega sistema, se ta sprožitev zazna v dežurnem centru. Operaterji v dežurnem centru sprejmejo signal ter preverijo kateri od interventov se nahaja v bližini. Operater interventu preko radijske postaje sporoči za kateri objekt gre, ter točno lokacijo sprožitve senzorja. Interventi objekt pregledajo in v primeru vloma obvestijo policijo in lastnika. V primeru, da se v objektu nahaja vlomilec, ga interventi zadržijo do prihoda policije in jim ga predajo v nadaljnji postopek.