Strip, ki je dobil vojno

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

Pridružite se vojski, Amerika vas potrebuje: film Prvi maščevalec je še ena izmed ekranizacij stripovskih junakov založbe Marvel, ki naredijo vse, da bi svet rešili pred zlom - pa čeprav morajo svet pri tem uničiti.

V času 2. svetovne vojne je bil svet pred nevarnostjo, da si ga pokori Zlo nacizma. Zato so morali v vojni sodelovati vsi, vsak na svoj način. Na pomoč zavezniški vojski so poleg filmov priskočili tudi stripi in njihovi junaki, ki so vojakom na fronti vlivali novih moči in poguma. Leta 1941 sta tako Jack Kirby in Joe Simon pri legendarni založbi Marvel ustvarila junaka z imenom Stotnik Amerika (Captain America), ki je, oblečen v kostum ameriških barv ter oborožen z nepogrešljivim ščitom, bil bitko z Osjo zla v prvih bojnih linijah. Kasneje je postal član ekipe superjunakov, imenovanih Maščevalci (filme o nekaterih izmed njih so posneli nedavno, npr. Thor, Iron Man; film o celotni ekipi pa pravkar snemajo), zbrani okoli posebnega agenta Nicka Furyja z namenom zrušiti ultranacistično organizacijo Hidra ter posledično rešiti svet pred katastrofo.

Stripi o Stotniku Ameriki in Maščevalcih upravičeno sodijo med klasike devete umetnosti, kar pa ne moremo ravno trditi za filmsko ekranizacijo, v kateri spremljamo preoblikovanje telesno šibkega, vendar požrtvovalnega vojaka Steva Rogersa (Chris Evans) v nepremagljivega junaka Stotnika Amerika, ki ga oblasti pošljejo na vojno fronto. Tam se mora soočiti z zlobnim nacistom Schmidtom (Hugo Weaving), ki prav tako umetno transformiran v nadčloveka, ustanovi novo nacistično sekto, ki kani zavzeti svet.

Film Prvi maščevalec je zato vojni misijski film, podložen z elementi genetske fantastike, ki s svojim slogom 'poišči in uniči' nehote spominja na nedavne posnetke lova in eksekucije terorista številka ena Osame Bin Ladna. S kontekstom konsenzualno sprejetega boja proti nacizmu v 2. svetovni vojni skuša legitimirati ameriške vojaške intervencije kasneje – vse do danes. Problem filma pa je tudi v tem, da kljub vztrajnemu in skrajno resnemu sklicevanju na dualizem med Dobrim in Zlim, ne zna potegniti konkretne ločnice med njima. Razlika je le v barvi uniform.

Ocena: 2/5