Industrije ni več, načrtov tudi ne

Besedilo: Boštjan Bogataj
/ 06:00

Kako urediti opuščene industrijske objekte in območja ob reki Savi v Kranju? Odgovor ni preprost, saj se prepletajo želje občine, razvojne agencije in lastnikov.

V Kranju, vse od konca 80-tih let prejšnjega stoletja za nekdaj eno najmočnejših jugoslovanskih industrij, ostajajo številni spomeniki v obliki zapuščenih industrijskih objektov. Nekatere objekte ali območja so investitorji zgledno rešili (območje Gradbinca na Kokrici je sedaj urejena obrtna cona), večina objektov propadlih podjetij pa je še danes po podobi in urejenosti globoko v prejšnjih časih. Žal se na tem področju kažejo tudi novi kandidati, kot je objekt nekdanje Oljarice v Britofu (sedaj Gea), na resno študijo in ureditev pa čaka območje ob Savi, to je od nekdanjega Tekstilindusa do čistilne naprave.

Opuščene industrijske stavbe so v nekdanjih industrijskih conah, v katerih so podjetja zaradi gospodarskih razmer opustila proizvodnjo. »Večina teh con je vzdolž reke Save (Planika, Inteks, Ikos, Sava Standard, Tekstilindus). Zato je občina že v obstoječih planskih aktih tem povsem industrijskim območjem spremenila namembnost v mešana območja za kombinirane proizvodne, storitvene, trgovske in delno stanovanjske dejavnosti. Na teh degradiranih območjih je s prenovo in sanacijo možno zagotoviti prostorski potencial za razvoj naštetih dejavnosti,« so nam sporočili z Mestne občine Kranj.

Pobude na plečih zasebnikov

Projekt oživitve opuščenih industrijskih območij je zapisan tudi v Regionalnem razvojnem programu Gorenjska 2007 – 2014. Sestavljen je iz več podprojektov, ki zajema štiri gorenjska mesta (Jesenice, Tržič, Škofja Loka in Kranj). »Vsaka občina ima specifično situacijo urejanja degradiranih območij, še najdlje pa se z oživitvijo ukvarjajo na Jesenicah, saj imajo za območje nekdanjega podjetja Fiprom pripravljene že vse projekte,« nam je povedala Slavka Zupan iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske. V Tržiču bi radi celovito uredili kompleks BPT, vendar je območje še vedno v lasti podjetja, v Škofji Loki želijo urediti izpostavljena industrijska območja v mestnem jedru, v Kranju pa, kot smo že omenili, industrijska območja ob reki Savi.

V vseh mestih se zatika zaradi lastništva zemljišč in objektov, saj lastniki zaradi slabega gospodarjenja v preteklosti in slabo vzdrževanih objektov ter posledično velikih investicij v obnovo nimajo želje in možnosti večjih vlaganj. Kljub temu se nekateri zavedajo pomena nove ureditve območij, saj bodo le tako lahko privabili nove kupce, v nekaterih primerih tudi stanovalce. Vlaganj na območje Save ni bilo veliko, spomnimo pa na nekaj poskusov urejanj objektov Iskre, na Mega center, na novogradnje ob nekdanji Planiki, načrtih za stanovanjsko gradnjo v nekdanjem Testilindusu, nenazadnje je bil uspešno izveden tudi projekt poplave trgovin na Savskem otoku.

S študijo nad neprimerno izrabo prostora

»V Kranju govorimo o zelo velikem območju, kjer se še vedno odvija industrijska dejavnost, v nekaj praznih objektih pa se stihijsko razvijajo tudi druge dejavnosti, vse od trgovine, zabavišč, kulture in športa. V naši agenciji čutimo potrebo po resnem načrtovanju rabe prostora in dejavnosti, zato tudi poskušamo pridobiti denar za izdelavo prostorske študije v sklopu čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija (Ravenna),« je razložila Zupanova, ki o morebitnih rešitvah še ne more govoriti, saj bodo morali najprej skupaj z občino organizirati sestanek, kjer se bodo z lastniki objektov in zemljišč pogovorili o njihovih načrtih in pričakovanjih.

Javnih površin je na tem območju zelo malo, na Mestni občini Kranj celo trdijo, da niso lastniki zemljišč na tem območju in zato tudi ne premorejo neposrednega vpliva na morebitne investicije. »Drži pa, da s prostorskimi akti lahko usmerjamo razvoj dejavnosti in namensko rabo tega in tudi drugih območij,« so nam še povedali v mestni občini. Podobno zagotavlja tudi Slavka Zupan iz razvojne agencije (BSC Kranj), ki naj bi se skupaj z občino pripravila vse potrebno za izvedbo študije, pričakujejo tudi aktivno udeležbo lastnikov. Evropski denar bo možno pridobiti šele v letu 2009.

Zgleden primer ureditve zapuščenega območja najdemo na območju nekdanjega Gradbinca na Kokrici. Kakšne rešitve si za območje ob Savi želijo v omenjenih institucijah? »Občina želi, da bi se ta območja prenavljala celovito in ne le posamezne stavbe, ker bo le na ta način možno dobiti dobre rešitve in usklajene programe, vključno s komunalnim urejanjem območij. Kot ugotavljate, je zgleden primer prostorskega urejanja nekdanje območje Gradbinca na Kokrici. Slab primer je sprememba poslovne stavbe Tekstilindusa v stanovanjsko stavbo, občina je z investitorjem že pričela voditi pogovore za ustreznejšo rešitev oziroma celovitejšo prenovo območja,« pravijo na občini.

Modeli iz tujine, dober primer Jesenice

»Edini inštrument s katerim lahko občina ureja je prostorsko načrtovanje. Prej omenjena študija bi bila podlaga za bodoče spremembe prostorske strategije, ki se spreminja na nekaj let, naša agencija pa lahko prenaša modele in znanja iz tujine, damo pobude in pomagamo pridobiti denar za študijo, morda tudi za projekte,« pravijo v regionalni razvojni agenciji in navajajo še primer dobre prakse z Gorenjskega. To je območje Fiprom, kjer je bila občina pobudnik dogovarjanj z več podjetji, ki so nato ustanovili konzorcij za celovito urejanje zapuščenega območja. Interes občine je v tem primeru celostna ureditev območja kot tudi ureditev javnih površin, interes podjetij pa so kakovostni objekti. Skupaj so tako zgradili nov, privlačen center Jesenic oziroma novo poslovno izobraževalno središče. Ali se bodo pristojni lahko dogovorili za podobno pot tudi v primeru Kranja? Planika, Ikos, nekdanji zimski bazen, …, že dolgo čakajo na novo življenje.