Za večji napredek

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Nasveti / torek, 12. junij 2007 / 06:00

Več ne pomeni nujno tudi bolje, lahko celo škodi. Tako lahko preveč treninga prej škodi kot koristi, bolj pomembno bi bilo in večjo vrednost bi imelo, če bi razmišljali o spremembah v načinu treninga. Morda bi morali dati večji poudarek primerni strukturi gibanja, pravzaprav tehniki gibanja, ki je odvisna od posameznikovih telesnih sposobnosti. Tek je sicer zelo preprosta stvar: nenehno postavljanje ene noge pred drugo. Večino dela tako opravimo z nogami, ne gre pa zanemarjati tudi drugih mišičnih skupin, predvsem trebušnega in hrbtnega dela. Močan »steber« bo namreč bolje prenašal obremenitve in poškodbe bodo manj pogoste. Sedaj že nekdanja vrhunska tekačica na srednje proge, ovenčana tudi z zlatima olimpijskima kolajnama, Kelly Holmes je bila v času svoje kariere pogosto poškodovana, kar jo je močno oviralo pri treningih, ki jih je posledično morala izpuščati, in pojavljati so se začele celo depresije. Nato je skupaj s strokovnim štabom ugotovila, da večina njenih poškodb izvira iz spodnjega dela hrbta. Vsi skupaj so še pravočasno ukrepali, da se je lahko optimalno pripravila na atenske olimpijske igre, kjer je nato dominirala v tekih na 800 in 1500 metrov. Vadba ni bila vezana le na tekaški del, temveč je vključevala številne vaje za nabiranje splošne moči in krepitve telesa, ki so se primerno vpletle v ciklus treniranja. Za tekača bodo primerne vaje, ki se jih vsi spomnimo še iz osnovne šole in nam ne bodo vzele veliko časa, če se kdo morda boji tega.

Vzvratni tek in hoja

Le kdo si želi teči nazaj? Zgolj zaradi užitka in športnega navdušenja verjetno nihče. Raziskave pa so pokazale, da hoja in tek nazaj pomagata pri rehabilitaciji poškodb, ki nastanejo zaradi prepogoste rabe določenih mišičnih tkiv in sklepov. S tovrstnimi poškodbami se najpogosteje srečujejo tekači, ki nastopajo na ultra dolgih tekih, kjer so obremenitve sicer dokaj nizke, a zelo dolgotrajne. Neka raziskava je pokazala, da vzvratno gibanje krepi srčno-žilni sistem in povzroča znatne spremembe v sestavi telesa, kar bi lahko zelo koristilo običajnemu treningu. Po mojem mnenju naj gre pri vzvratnem gibanju le za zmerne ponavljalne teke v dolžini 20 do 30 metrov.

Tek na mestu

Prakticiral ga je nihče drug kot legendarni Haile Gebrselassie, ki je s počasnim tekom na mestu, ki bi ga lahko označili kot lahkotni skiping, nato tempo stopnjeval in kolena dvigoval vedno višje. Močno je moral zamahovati tudi z rokami, da je skrbel za ritem teka in uravnoteženo gibanje. Drža telesa mora biti pokončna, pogled usmerjen naprej in tako se teče po intervalih od 30 sekund do dveh minut. Previdno pa tekači, ki so bolj nagnjeni k poškodbam spodnjega dela noge (vnete pokostnice in stopala).

Gospodarnost gibanja

Gospodarno se gibamo takrat, ko porabimo čim manj energije pri določenem naporu. Eden najbolj primernih ukrepov je razvijanje moči. Krepke mišice so namreč bolj sposobne izrabljati energijo. Boljša tehnika teka tudi veliko pripomore, da bomo bolj gospodarni in prav tu imajo nekateri tekači še veliko rezerve. Je pa težko spreminjati tehniko teka, predvsem rekreativnemu tekaču. Če ambicije niso vezane na rekorde, če nimamo težav s poškodbami in tečemo zgolj za užitek, bomo še nadalje tekli v svoji najljubši tehniki.