Zobajmo češnje in pijmo njihove peclje

Če bomo upoštevali zgornji naslov, bomo zdravi ko dren. Okrepil se nam bo vid, prečistili si bomo kri, izgubili kakšen kilogram, pregnali bronhitis, se pošteno odkašljali, blažili vnetja, okrepili dlesni in še bi se kaj našlo.

Zdaj je torej čas za dobre, slastne in zdrave češnje (Prunus avium). Konec tedna so v Goriških Brdih zaključili s praznovanji, namenjenimi njihovi kraljici, češnji, v čast. Sladkih plodov so si gotovo privoščili v obilicah. Zakaj si jih ne bi tudi na našem koncu, kjer prav ta hip zorijo te zdrave lepotičke. Poleg tega pa v petek goduje sv. Vid, ki je češenj sit. No, sama sem malček prehitela dobrodušnega in rahlo sladkosnedega svetnika in se že danes pošteno najedla češenj iz Mengša, ki so letos lepe in okusne kot že dolgo ne.

Češnja in višnja

Rimski sladokusec in bogataš Lukul, ki je zaslovel po prirejanju obilnih in bogatih pojedin, in po katerem se imenitna pojedina še danes imenuje »Lukulska pojedina«, je zaslužen, da je češnja prišla v latinski svet. Pred dvema tisočletjema jo je iz njene domovine, Male Azije, prinesel v Rim. Pred dobrim tisočletjem pa je prišla tudi v našo deželo in s svojim sladkim in osvežujočim okusom prevzela tudi naše prednike. Poznamo mnogo sort žlahtnih češenj, ki so jih iz divje češnje vzgojili sadjarji. Denimo rdečo in belo češnjo, pa srčico. Slovenski človek ji je nadel nekaj poljudnih imen, denimo češna, česna, črešnja, češna tičarica, češnja črnavka, češnja hrustavka, dreža, tičarca. Nabiramo plodove s peclji, in to žlahtne in divje češnje. Nabiramo tudi same peclje plodov, iz katerih pripravimo kompot ali zdravilni čaj. Višnja (Prunus cerasus) se od češnje razlikuje po tem, da je manjša od nje, njeni sadeži pa so kiselkasti, bolj mesnati, svetlejši in imajo kratke peclje. Višnja je doma iz Perzije, v ljudskem zdravilstvu pa jo uporabljajo v podobne namene kot češnjo. Poglejmo, v katere.

Plodovi za zdrave oči, dlesni in lepo kožo

Češnja vsebuje obilo vitamina C, folne kisline, kalcija, železa in kalija. Zelo pomembna snov, ki je v njej, pa je antocian, ki gradi vezno tkivo in je zato učinkovit antioksidant. Ima tudi to moč, da blaži vnetja, bolečine pri artritisu in paradontozo. Vsebujejo snovi, ki napenjajo kožo in tako zavirajo staranje. Zaradi majhne količine maščob, soli in beljakovin se zelo obnesejo pri bolniški dieti, posebej pri srčnih, ledvičnih in boleznih obtočil, protinu in revmi. Češnjev kompot je krepčilen in osvežujoč, po njem pa naj segajo tudi srčni bolniki. Češnje lahko zobajo tudi sladkorni bolniki, saj sladkor, ki ga vsebujejo, imenovan levuloza, organizem lahko asimilira in jim ne škoduje. Vsebujejo tudi vitamin A, ki koristi očem. Predvsem pa so dober diuretik, ki močno žene na vodo. Če imamo po fizični vadbi razbolele mišice, po njej spijmo kozarec češnjevega soka. Radi jejmo češnje, naj smo zdravi ali ne. Gotovo nam bo dobro delo, če se bomo odločili za tridnevno češnjevo kuro, in si tako pošteno prečistili kri. Privoščimo pa si sveže češnje in se prepričajmo, da niso škropljene. Čeprav so zelo hranljive, pa niso redilne, zato se tako obnesejo za shujševalne kure. Le ljudem, ki imajo občutljiv želodec in črevesje, odsvetujejo zobanje češenj. Lahko pa se posladkajo s češnjevim kompotom. V ljudskem zdravilstvu so iz plodov pridobivali t. i. češnjev cvet, ki je odpravil želodčne težave. Češnjevec je dobro del pri napadih slabosti. Če so ga utirali v kožo, je krepil preutrujene ude.

Peclji za prsni in odvajalni čaj

Že naše babice so iz posušenih, včasih pa tudi svežih, pecljev kuhale čaj, ki je gnal na vodo, preganjal odvečne kilograme, pospeševal izkašljevanje, zdravil bronhitis in pomagal pri prehladu in pretirani bledici. Še danes jih dodajamo čajnim mešanicam, ki so namenjene hujšanju. Recept Mauricea Messegueja za čaj iz češnjevih pecljev je sledeč: posušene peclje en dan namakajte v vodi, da se zmehčajo, potem pa jih nasekljajte. Potrebujete slabo prgišče na liter vode. Spijte tri do štiri skodelice na dan. Lahko pa ta čaj pripravite tudi tako, da prevretek iz pecljev vlijete na sveže ali suhe češnje, pustite stati pol ure in odcedite. Količine so enake kot pri prvem receptu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 26. junij 2009 / 07:00

Slovenija je država osemnajst let

Včeraj, 25. junija, smo proslavili dan državnosti v spomin na dan, ko je leta 1991 slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

Objavljeno na isti dan


Radovljica / petek, 16. marec 2018 / 07:00

Zbiralci se družijo že deset let

Radovljica – Društvo zbirateljev Sciurus letos obeležuje desetletnico delovanja. Združuje neprofesionalne zbiralce različnih predmetov, njegov namen pa je povečati zanimanje za zbirateljstvo ter čl...

Škofja Loka / petek, 16. marec 2018 / 07:00

O manjšinskih organizacijah

Škofja Loka – Konec tedna bo v Škofji Loki mednarodna konferenca Manjšinske organizacije v razmišljanju in oblikovanju prihodnosti Evropske unije. Konferenco organizira Hrvaško kulturno umetniško d...

Šport / petek, 16. marec 2018 / 07:00

Loški rokometaši z Rikom Ribnica

Škofja Loka – Rokometaši ekipe Urbanscape Loka ta konec tedna začenjajo z drugim delom tekmovanja v NLB ligi – končnici za prvaka. V domači dvorani na Podnu bodo v nedeljo gostili ekipo RD Riko Rib...

GG Plus / petek, 16. marec 2018 / 18:50

Topovski grom z vrha Triglava

»Srečko je ukazal, naj ga sestavijo in nabašejo. Prvič v zgodovini so ljudje privlekli tako težko orožje na to višino. Namerili so ga v jugovzhodni vrh Stenarja. Top je trikrat revsknil. Grom je odmev...

Kamnik / petek, 16. marec 2018 / 18:48

Na velikonočnem sejmu bodo ribali hren

Snovik – Turistično društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik vabita v nedeljo, 18. marca, na tradicionalni, trinajsti Velikonočni sejem – etnološko prireditev, ki jo bodo letos prvič obogatili tudi...