Skladatelj Pribošič je živel za glasbo

Besedilo: Joža Varl
nedelja, 10. junij 2007 / 06:00

Na koncertu, posvečenem jeseniškemu skladatelju Janku Pribošiču, ki ga je 10. maja organizirala Glasbena šola Jesenice, so nekaj njegovih skladb v različnih instrumentalnih zasedbah predstavili učenci šole, njegovo skladbo Oblaki pa je zapel mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Jesenice pod vodstvom zborovodkinje Katje Pavlič Josifov. Zbor se je ob tej priložnosti poimenoval po Janku Pribošiču. Predstavili so tudi lepo urejeno publikacijo zbranih instrumentalnih in vokalnih skladb skladatelja, ki jih je zbrala in uredila Nina Jamar, izdala pa Glasbena šola.

Življenjepis Janka Pribošiča, ki se je rodil leta 1921 v Stari vasi pri Vidmu Ščavnica, je zgodba o glasbi, s katero je živel od osnovne šole naprej, zgodba o vztrajnem razvijanju glasbenega talenta in ustvarjalnosti. Končal je ljubljansko učiteljišče, študiral harmonijo v Zagrebu, končal pedagoško šolo v Ljubljani, na oddelku glasba in zgodovina in študiral kompozicijo pri skladatelju Blažu Arniču. Kot dijak in študent se je srečeval tudi z drugimi velikimi glasbenimi osebnostmi – Milkom Škobernetom, Jakobom Ježem, Radovanom Gobcem in drugimi. V letih 1952 do 1964 je služboval v Kranju na gimnaziji, Osnovni šoli Staneta Žagarja, Glasbeni šoli. Na osnovni šoli in gimnaziji je vodil mladinska zbora, ki sta štela od 60 do 80 grl. Vodil pa je tudi Učiteljski pevski zbor Staneta Žagarja takratnega okraja Kranj. Bil je predmetni inšpektor in kasneje pedagoški svetovalec za glasbeni pouk. Zavzeto je sodeloval v ljubiteljski kulturi kot vodja različnih tečajev in predavatelj. Deloval je v Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Kranj. Kot umetniška duša je prijateljeval s številnimi intelektualci, med drugim z akademskim slikarjem in profesorjem na kranjski gimnaziji Ljubom Ravnikarjem, s takratnim direktorjem Gorenjskega muzeja v Kranju, umetnostnim zgodovinarjem dr. Cenetom Avguštinom, ki sta bila kasneje dolga leta kot mentorja likovnikov v jeseniškem DOLIK-om povezana z Jesenicami.

To svojo glasbeno gorečnost je Janko Pribošič v jeseni leta 1964 prenesel na Jesenice in nadaljeval svoje glasbeno pedagoško delo v osnovni šoli Prežihovega Voranca. Poleg glasbenega pouka je vsa leta službovanja vodil otroške in mladinske pevske zbore na šoli. Ta čas se je rojevalo tudi gibanje glasbene mladine na Jesenicah. Velike uspehe je Pribošič dosegel z mladinskim mešanim pevskim zborom Gimnazije Jesenice v letu 1965–1978, ki je štel od 70 do 80 glasov. Poleg domačih nastopov so bili še posebno odmevni nastopi zbora v takratni Češkoslovaški, v Sisku, Valjevu in zlasti v Varaždinu, kjer so zastopali Slovenijo na glasbenem festivalu. Zbor se je po tragični smrti skladatelja Blaža Arniča, velikega prijatelja zbora, po njem tudi poimenoval. Glasbeno pot je Janko Pribošič nadaljeval na jeseniški glasbeni šoli, kjer je bil od leta 1973 do svoje upokojitve leta 1987 ravnatelj. Šola se je ta čas zelo odprla navzven s številnimi lastnimi prireditvami in sodelovanji na drugih prireditvah in z razširjenim programom.

Njegova velika zasluga je razmah otroškega in mladinskega petja v osnovnih šolah v takratni enoviti jeseniški občini, pa tudi odraslih zborov. Vsa leta je deloval tudi v Zvezi kulturnih organizacij Jesenice kot svetovalec, vodja seminarjev in kot predavatelj, da bi glasbo čim bolj približal ljudem, zlasti da bi jo razumeli. Mnoge je že v osnovni šoli navdušil za glasbo in številni so ji ostali zvesti vse življenje, nekaj pa jih je še vedno aktivno predanih. Nadarjene osnovnošolce je navduševal in usmerjal v nižjo in kasneje v srednjo glasbeno šolo. Bil je poseben strateg za kontinuirano delovanje pevcev od otroških do mladinskih zborov in nadarjene pevce iz višjih razredov osnovne šole že usmerjal in vključeval v gimnazijski zbor. Bil je človek z velikim srcem in tankočutnostjo do glasbe. Zadnja leta življenja, ki ga je sklenil v poletju 2000, ga je bolezen priklenila na posteljo in mu onemogočila uresničiti ideje in napisati skladbe, ki jih je nosil v sebi.

Poleg številnih priznanj in nagrad, ki jih je prejel s svojimi zbori, je leta 1973 prejel gorenjsko Prešernovo nagrado, istega leta plaketo Toneta Čufarja, priznanje Občine Jesenice za uspešno vzgojno in ustvarjalno delo z mladimi, in leta 1987 Gallusovi listino Zveze kulturnih društev Slovenije za dolgoletno uspešno delo pri razvoju ljubiteljske glasbene dejavnosti.