Dušan Keber je imel štiri leta časa, da reformira slovensko zdravstvo.

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / petek, 8. junij 2007 / 06:00

V članku O pasteh privatizacije v slovenskem zdravstvu (25. maja 2007) novinar D. Z. povzema dojemanje zdravstva g. Dušana Kebra, kot ga je ta predstavil na Občinskem odboru LDS za Škofjo Loko. Zaradi popolnoma napačne ocene stanja ter demagoškega predstavljanja nekaterih ukrepov ministrstva za zdravje v javnosti s strani Dušana Kebra, pojasnjujemo videnje zdravstva z druge strani.

Zagotavljanje zdravstvenega varstva in zavarovanja se izvaja na osnovi zakonodaje, ki je preoblikovala dotedanji »samoupravni socialistični model samoupravnih interesnih skupnosti« v srednjeevropski model, ki v Sloveniji že od leta 1992 deluje tudi s sistemom koncesij. Očitno za ljudi dobro, ker se ljudje zanj odločajo svobodno. V Sloveniji za okoli 30 odstotkov opredeljenih pacientov skrbi okrog tristo zdravnikov koncesionarjev na osnovni ravni in tudi že 50 odstotkov vseh zobozdravnikov. "Dosedanja privatizacija", ki je bila po mnenju g. Kebra slabo zastavljena in je imela negativne posledice na delovanje zdravstvenega sistema kot celote", se dogaja že vse od l. 1992. Dogajala se je torej v času prejšnjih LDS-ovih vlad in tudi v zadnji, v kateri je g. Keber sam sodeloval, zato je tovrstno sprenevedanje in zavajanje javnosti z neresnicami, smešno. Posebej poudarjamo, da podeljevanje koncesij v osnovnem zdravstvu, ki je največkrat usmerjeno proti ministrstvu, sploh ni v pristojnosti ministrstva za zdravje, temveč je v pristojnosti občin. Ne moremo si misliti, da so vse občine imele v mislih rušenje zdravstvenega sistema, socialno diferenciacijo ali celo plačevanje storitev, kritih iz zdravstvenega zavarovanja, ko so podeljevale koncesije. V prenekaterih krajih, oddaljenih od večjih mest, so šele s podeljevanjem koncesij sploh pridobili zdravnike v domačem kraju. Sistem plačevanja za pravice iz obveznega in dodatnega zavarovanja je tako pri zdravnikih v javnem zavodu kot pri zdravnikih koncesionarjih popolnoma enak, brez doplačil. Tako bo ostalo tudi v prihodnje. Njegove navedbe, da sistem javnega zdravstva razpada, da se dogaja divja privatizacija in komercializacija, so popolnoma neresnične in prazne besede, ki nimajo nobene povezave s samim podeljevanjem koncesij. Plačevanje zdravstvenih storitev, ki poteka npr. v Ameriki, ni vezano na organizacijo zdravstva, ampak na sistem zdravstvenega zavarovanja, ki pa pri nas temelji na sistemu solidarnosti in vzajemnosti kot pretežno povsod v Evropi. Koncesije pomenijo le večji izbor za državljane, krajšanje čakalnih dob in večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, ki so plačljive iz javnih sredstev. Rezultate, ki smo jih v teh dveh letih dosegli, nam zavidajo marsikje v Evropi. Tudi košarica zdravstvenih storitev se bogati in ne siromaši. Zdravstveni svet na vsaki seji predlaga nove diagnostične in terapevtske postopke in uvedbo novih inovativnih, žal tudi zelo dragih zdravil, tudi novela zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju uvaja za nekatere kategorije zavarovanih oseb oprostitve doplačil iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za zdravstvene storitve. Košarica se bogati tudi na račun novega Pravilnika o cenah zdravil, ki je bil pripravljen v obdobju te vlade in je prvič omogočil velike prihranke v zdravstvu (32 milijonov evrov). G. Keber je imel štiri leta možnost, da izboljša zdravstveni sistem, ga reformira in reorganizira v dobro ljudem. Žal tega ni storil! To so potrdile ne nazadnje tudi volitve in razpad njegove stranke.

Janja Križman,

predstavnica ministrstva za odnose z javnostmi