Nogomet mu spet daje poguma

Škofjeločana Adija Tufka je selektor slovenske nogometne reprezentance brezdomcev Aleš Čeh izbral v osmerico, ki bo našo državo zastopala na svetovnem nogometnem prvenstvu brezdomcev na Danskem.

Konec julija bo na Danskem svetovno prvenstvo v nogometu za brezdomce, prvič se ga bo udeležila tudi slovenska reprezentanca. Fante in dekleta sta selektor Aleš Čeh in njegov pomočnik Željko Milinovič izbirala na turnirjih po vsej Sloveniji, med več kot sto kandidati pa si je mesto v osemčlanski ekipi zaslužil tudi 40-letni Škofjeločan Adi Tufek, s katerim sva se pogovarjala ob predstavitvi naše reprezentance.

Lahko najprej poveš nekaj o sebi?

»Leta 1967 sem se rodil v Kranju, nato sem živel na Novem svetu v Škofji Loki, po ločitvi pred tremi leti pa sem ostal brez doma. Imam tudi dvanajstletnega sina. Zadnjih šest mesecev sem ostal brez službe, čeprav imam šestnajst let delovne dobe. Imam pa le osnovno šolo. Za kvalifikacijski turnir v Kranju sem izvedel na Centru za socialno delo v Škofji Loki, kjer so me poznali in vedeli, da sem igral nogomet. Seveda sem izziv rad sprejel, saj rad igram nogomet.«

Kakšne nogometne izkušnje pa imaš?

»Nogomet sem igral že v mladih letih, najprej veliki nogomet pri Ločanu in Poletu, nato pa tudi mali nogomet. Z ekipo Tango smo bili celo gorenjski prvaki v malem nogometu in igrali kvalifikacije za 2. slovensko ligo, a smo v Kopru žal izpadli. Tako imam kar nekaj izkušenj.«

Kako so potekala izbirna tekmovanja?

»Najprej sem šel na kvalifikacijski turnir v Kranj, nato pa še v Maribor in Celje. Tam sem bil dokončno izbran v slovensko reprezentanco. Bil sem vesel, mislim, da je to pozitivna stvar v mojem življenju, nekaj lepega, kar se mi je zgodilo v zadnjem času. Veselim se že poti na Dansko in upam, da bomo dosegli tudi lep rezultat in se izkazali.«

Ti bo nastop za slovensko reprezentanco spremenil življenje?

»Upam, da bom kmalu dobil sobo, z županom sva že govorila. Vesel pa sem, ker mi zadnje čase, odkar spet igram nogomet, gre vse na bolje in želim si tudi, da bi kmalu spet imel službo. Potem pa se bom že postavil na noge.«