Radovan Hrast (Foto: arhiv GG)

Konec mladostne idile

Viharnik na razpotjih časa (2)

Najbolj črne slutnje so se uresničile. Nemčija in Italija sta napadli Jugoslavijo. Vojna! Iz Škofje Loke se vračajo nekateri mobilizirani vaščani. Govorijo, da je vse v razsulu. Vojašnica in njihova skladišča ljudje kar plenijo. Posamezniki odvažajo s konjsko vprego živila, vojaške obleke in orožje iz škofjeloške kasarne. Blago skrivajo po domovih ali v gospodarskih poslopjih. Po Selški dolini hrumijo iz primorske smeri dolge kolone italijanske vojske. Na tovornjakih, oklepnih vozilih in kolesih ter peš hitijo proti Ljubljani. Čez nekaj dni jih zamenjajo nemški vojaki. Gorenjski je namenjena nemška okupacija.

Na šoli ni več pouka! Učiteljica Heli odpotuje domov, v Celje. Tudi mi moramo zapustiti šolo, zbežati, se skriti pred Nemci. V kovčke naložimo najnujnejšo obleko in perilo, v potovalne torbe pa predvsem suho hrano. Bežimo in si poiščemo zavetje v prazni hiši zunaj Bukovščice. Očka pravi, da bomo tu ostali vse dotlej, ko bo izseljevanje prenehalo. Pove nam, kaj vse se dogaja in kaj nas lahko doleti. Izseljujejo predvsem napredne izobražence. To so profesorji, učitelji, sodniki, zdravniki in drugi. Običajno jih odpeljejo v Nemčijo. Nekatere doleti kazensko ali najmanj delovno taborišče. Le malo jih ima srečo, da dobijo delo na kmetijah. Z izseljevanjem hočejo Nemci zastrašiti in pokoriti okupirano ljudstvo. Zato najprej izolirajo umne ljudi.

Nekaj mesecev se skrivamo. Tudi bivališče spreminjamo. Potem pa glavni val preseljevanja pojenja. S skrivanjem se očku posreči, da se izognemo preseljevalni komisiji. Ne more pa preprečiti, da ga okupator ne bi poslal delat v Nemčijo. Mami, Vanči in jaz se vrnemo v šolo. V njej lahko še naprej stanujemo. Mami spet spremlja in zbira podatke za meteorološko postajo. Ta je na šoli že ves čas od njene ustanovitve. Bukovščica dobi nemškega učitelja. Vendar že po nekaj mesecih odide. Strah ga je samotne divje doline in banditov – partizanov. Nato pride drugi, mlajši. Tega pa kmalu pokličejo v vojsko. Odide naravnost na rusko fronto. Na šoli ni več pouka v nemščini. Sploh nobenega pouka ni. Življenje prebivalcev Bukovške doline postane sestavni del vojne.

V Laškem, pri Kocjanovih, je pravo gnezdo prvih upornikov proti okupatorju. Najstarejši sin Ivan se vrne iz Ljubljane. Že v Ljubljani je bil član ilegalne Komunistične partije. Leto ali dve pred vojno je večkrat obiskal svoj dom. Vsakokrat se je sestal s Stanetom Žagarjem, učiteljem iz Dobrave pri Podnartu. Velikokrat se jim je v debati pridružil tudi naš očka. Le škoda, da ne poznam vsebine njihovih pogovorov! Toda kapitulacija kraljevine Jugoslavije, nemška okupacija in organiziran odpor proti Nemcem mi nakazuje, o čem so se pogovarjali. Ivan Tomažin v Selški dolini pripravlja prve začetke oboroženega odpora proti okupatorju. Pri delu mu že veliko pomaga brat Zdravko. Hodita po vaseh in snubita somišljenike. Iščeta in zbirata odneseno vojaško opremo, predvsem pa orožje.

Knjiga bo izšla konec maja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 15. maj 2022 / 15:29

Slovenski biografski almanah XIX. stoletja

»Konstanca Tofan se je s soprogom Hilarijem Tofanom leta 1919 naselila v Mariboru, potem ko njuno bivanje v rodnih Černovicah, središču avstro-ogrske zgodovinske pokrajine Bukovine, z razp...

Objavljeno na isti dan


Šport / / 22:49

Kvalifikacije Eisenbichlerju, na tekmi vsi štirje Slovenci

Na svetovnem prvenstvu v Planici so danes izpeljali dva treninga in kvalifikacije.

Zanimivosti / / 16:51

Snežaka pred dežjem ščitil Glasov dežnik

Kranj – V uredništvo smo prejeli simpatično fotografijo snežaka, ki mu je naš naročnik Peter posodil dežnik Gorenjskega glasa. Sredi minulega tedna so se namreč še zlasti otroci razveselili v nižin...

Gospodarstvo / / 16:32

Malo cenjena domača drevesca

V božično-novoletnem času je vse manj okraševanja z naravnimi drevesci iz lokalnega okolja. Na to kaže tudi vse manjše število izdanih nalepk za označitev drevesc.

Zanimivosti / / 16:31

Zgodbe, ki jih piše samota

Vse življenje sem brala, kupovala in zbirala knjige. Bile so vedno moje prijateljice, to so še posebno v trenutkih samote, negotovosti in hudih preizkušenj. Mnogi smo se zaprli med štiri s...

Gospodarstvo / / 16:28

Finančna podpora nevladnim organizacijam

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob koncu februarja objavilo tri javne razpise o finančni pomoči društvom, zvezam, združenjem in sindikatu kmetov za njihovo delovanje, z...