Razvojno naravnan proračun?

Besedilo: Ludvik Kaluža
torek, 29. maj 2007 / 06:00

Odmev na intervju škofjeloškega župana v Ločanki št. 4, april 2007

Četrta, aprilska številka Ločanke prinaša intervju z loškim županom, gospodom Igorjem Drakslerjem, in sicer o investicijski vsebini občinskega proračuna za leti 2007 in 2008, v katero je zajeta tudi Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka oziroma načrtovana rešitev njene prostorske stiske. Pri tem zbode v oči in pri srcu zmrazi neverjetna vehemenca, s kakršno gospod župan opravi s projektom knjižnice. Naj ga kar navedem v celoti: »Za knjižnico to prav tako (namreč racionalizacijo kakor za projekt Sejem bil je živ) pomeni, da bo treba projekt racionalizirati, kar je naloga novega gradbenega odbora, ki ga bo izbral svet knjižnice. Priti moramo do razumne optimalne vrednosti – kolikor smo sploh zmožni investirati v tak projekt. 800 milijonov tolarjev (ali 3,4 milijona evrov), na kolikor je bil ocenjen prejšnji, je odločno preveč.« In še: »Nekdanjih 500 milijonov tolarjev (oziroma sedanjih 2,1 milijona evrov) bi bilo še sprejemljivo, pri tem pa moramo vedeti, da je navedena vrednost enaka vsoti, ki jih v občini Škofja Loka z davki zberemo v dveh letih!«

In pri vsem tem naj še verjamemo, da je velikodušen: za knjižnico bo v proračunu namreč namenil del sredstev, ki jih bo iz racionalizacijskih razlogov odškrnil programu »Sejem živ je bil« oziroma revitalizaciji Sokolskega doma in kinodvorane.

Moti me torej naslednje: 1. neznosna lahkost, s katero župan ocenjeno vrednost projekta knjižnice zmanjša za dobrih 38 odstotkov;

2. druga neznosna lahkost, s katero nalogo utemeljevanja zmanjšanja vrednosti projekta naloži novemu gradbenemu odboru, »ki ga bo izbral svet knjižnice« (potem ko mu je župan že avtoritativno določil limit), gradbenemu odboru bo pa strokovne podlage za »racionalizacijo« tako ali tako morala pripraviti knjižnica sama, s čimer bo na koncu prevzela odgovornost za »racionalizacijo« projekta; 3. neznosna lahkost, s katero gospod župan poskuša zintrigirati podpornike in zagovornike Sokolskega doma (Kristalne dvorane) ter volivce (davkoplačevalce) proti knjižnici, saj le pri oceni sredstev za knjižnico, po »racionalizaciji« za dobrih 38 odstotkov!, navede, da je to vsota, ki jo občina z davki zbere v dveh letih. Halo? Koliko davčnih let so pa vredni drugi občinski projekti? Ta primerjava bi bila silno zanimiva!

Ne bi rad polemiziral v nedogled, zato prosim gospoda župana, naj v čim krajšem času da objaviti vsebinski program projekta knjižnice, ob njem pa naj pod svojim imenom in po svoji strokovni presoji določi, kateri deli projekta in programa knjižnice so tako odveč, da jih lahko on in občina Škofja Loka (najbrž v imenu občanov, davkoplačevalcev in volivcev – uporabnikov knjižnice) s takšno lahkoto pogrešata. S tem bi se v prihodnosti izognili brezplodnim razpravam o tem, kdo je odgovoren za moten ali nemoten razvoj knjižnice in njene dejavnosti v našem prostoru.

Pa še namig: menim, da bi velik racionalizacijski prihranek pomenilo zavarovanje objekta stare vojašnice, ki je namenjen za knjižnico, pred propadanjem, kakršnemu smo priča zdaj.

Z mnenjem gospoda Ludvika Kaluže soglašajo zaposleni v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka.